(BORZNI KOMENTAR) Nemirni časi

Finančni trgi imajo za seboj najslabše četrtletje po začetku pandemije, kar glede na dogodke, ki smo jim bili priča, niti ni tako presenetljivo. Dva velika šoka sta bila v ospredju. Vojna v Ukrajini, katere glavna posledica, poleg humanitarne krize, so občutno višje cene energije, surovin in hrane, in mogoče manj opazen šok v obliki agresivnega preobrata politike centralnih bank, na čelu z ameriško, v boju z rekordno visoko inflacijo.

Kar pa je vlagatelje mogoče bolj presenetilo, je velika odpornost delniških trgov. Globalne delnice so v prvih treh mesecih izgubile le tri odstotke. Mogoče še bolj presenetljiv pa je podatek, da so tečaji delnic danes višji kot dan pred invazijo na Ukrajino. Od 23. februarja so celo pridobili okoli šest odstotkov. To še enkrat potrjuje, da je najslabše, kar lahko vlagatelji naredijo, da v času največje negotovosti (dnevi po začetku vojne) v strahu odprodajo delniške naložbe.

Obveznice so bile v prvem četrtletju manj odporne. Tradicionalno varen naložbeni razred je v okolju višjih obrestnih mer doživel enega največjih padcev v svoji zgodovini. Evropske obveznice, državne in podjetniške, so izgubile dobrih pet odstotkov.

Ne glede na odpornost delniških trgov se je slika globalnega gospodarstva poslabšala. Medtem ko bo neposreden vpliv vojne na globalno gospodarstvo majhen (Rusija in Ukrajina predstavljata manj kot dva odstotka globalnega BDP), bo posreden vpliv velik, predvsem zaradi višjih cen energentov, surovin in hrane. Rusija je druga največja proizvajalka nafte na svetu, največja izvoznica zemeljskega plina in občutna proizvajalka niklja, aluminija, bakra, jekla in paladija. Skupaj z Ukrajino so tudi izjemno pomembni na področju kmetijskih pridelkov.

Visoka rast cen je bila glavni problem že pred vojno, danes je ta problem samo še izrazitejši. Stopnja inflacije v ZDA znaša 7,9 odstotka, v evroobmočju se je povzpela na 7,5. Ob kroničnem pomanjkanju kadra in eni najnižjih stopenj brezposelnosti tako v ZDA kot evroobmočju je sedaj že vsakomur jasno, da gospodarstva ne potrebujejo več spodbud v obliki nižjih obrestnih mer. Ameriška centralna banka je tako v marcu pričela nov cikel zategovanja pasu, saj so dvignili ključno obrestno mero za 0,25 odstotka. Finančni trgi pričakujejo, da bomo do konca leta videli še vsaj osem podobnih dvigov. Obdobje nizkih obrestnih mer se v ZDA zaključuje. Podobna, vendar manj intenzivna so pričakovanja tudi za prihodnje korake Evropske centralne banke.

Vojna, inflacija in višje obrestne mere nedvomno predstavljajo težje okolje za globalno gospodarstvo in finančne naložbe. Ne glede na to, delnice v okolju visoke inflacije ostajajo privlačen naložbeni razred. Njihova odpornost izvira iz tega, da gre za realno naložbo, in dokler bomo imeli pozitivno gospodarsko rast, bomo imeli tudi rast prihodkov, dobičkov in dividend podjetij. Bo pa rast delniških trgov v prihodnje manj izrazita kot v preteklem desetletju, saj se podpora v obliki zgodovinsko nizkih obrestnih mer izteka.