Mitja Sagaj
Poslanci so po nujnem postopku sprejeli zakon o digitalni vključenosti, ki po besedah ministra za digitalno preobrazbo Marka Borisa Andrijaniča celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin in bo omogočil največji program e-opismenjevanja v zgodovini Slovenije. Zakon med drugim namreč prinaša tudi tako imenovane digitalne bone, gre za vrednostne bone za nakup računalniške opreme in za pridobivanje digitalnih veščin, torej za obisk tečajev in izobraževanja. Bone bo vlada zagotovila iz proračuna države, minister pa ocenjuje, da jih bo mogoče koristiti do začetka prihodnjega šolskega leta.
Kdo vse prejme nove digitalne bone, čemu so namenjeni in kje vse jih bo mogoče koristiti?
Slovenija glede digitalnih veščin za evropskim povprečjem
Vlada je predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti pripravila z namenom povečanja digitalne razvitosti gospodarstva in celotne družbe. Zakon po besedah ministra prinaša tako sistemske rešitve kot tudi interventne ukrepe, ki bodo v pomoč tistim, ki v obdobju epidemije najbolj trpijo zaradi digitalne izključenosti. Ključno bo zatorej pridobivanje digitalnih veščin skozi tečaje, ki se bodo izvajali in subvencionirali prek javnih razpisov.
- Digitalni boni za leto 2022 bodo vredni 150 evrov; unovčiti jih bo mogoče za nakup nove, obnovljene in rabljene računalniške opreme pri ponudnikih s sedežem v Sloveniji.
- Z njimi bo mogoče kupiti prenosne, tablične in namizne računalnike, računalniške zaslone, spletne kamere, 3D tiskalnike in vso drugo opremo.
- Do digitalnih bonov bodo upravičeni dijaki in študenti ter po zadnjem dopolnilu tudi učenci zadnjih treh razredov osnovne šole, vsi bodo bone lahko porabili za nakup računalniške opreme.
- Starejši od 55 let bodo bone lahko unovčili za udeležbo na subvencioniranih tečajih s področja digitalne povezljivosti.
- Bone bo mogoče po vzoru turističnih bonov koristiti v celoti ali delno za več nakupov.
- Bone bo mogoče združevati znotraj družine.
Po ministrovih besedah morata namreč digitalna izključenost in neenakost postati stvar preteklosti. Predstavil pa je tudi Digitalni kompas Evropske komisije, ki med cilji načrtuje tudi, da bi imeli do leta 2030 v Evropski uniji vsaj 80 odstotkov odraslega prebivalstva z vsaj osnovnimi digitalnimi veščinami in vsaj 20 milijonov zaposlenih v industriji IKT (informacijske in komunikacijske tehnologije) z ravnovesjem med moškimi in ženskami. Hkrati je izpostavil, da je Slovenija glede digitalnih veščin in znanja pod evropskim povprečjem, saj ima zgolj 55 odstotkov odraslih prebivalcev vsaj osnovne digitalne veščine, nizko pa je tudi število zaposlenih v IKT industriji.
Mlade bi navduševali za tehnično znanje in poklice
Minister je prepričan še, da se je treba osredotočiti na mlade, tudi zato se jih bo navduševalo za tehnično znanje in poklice, medtem ko bodo starejšim, ki so trpeli zaradi digitalne izključenosti, omogočilo obiskovanje tečajev za osnovne digitalne veščine. Predvidene tudi subvencije za pridobitev pedagoških znanj, nakup digitalnega učnega gradiva in vzpostavitev klicnih centrov za pomoč prebivalcem.
Na podlagi zakona bodo organizirane tudi promocijske kampanje, prva bo namenjena ozaveščanju o zaščiti pred spletnimi napadi in prevarami. "A ker znanje brez ustrezne računalniške opreme ne zadošča, se uvaja tudi možnost finančnih spodbud za nakup tovrstne opreme," je še dejal Andrijanič. Te bodo podobno kot že dobro znani turistični boni v korist upravičenca vpisane v obliki dobroimetja pri Finančni upravi RS.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
