(FOTO in VIDEO) Naj srednje veliko podjetje Podravja: Z najhitrejšo proizvodno linijo na svetu

Tomaž Kolarič je praktično od leta 2010 in ustanovitve ruškega podjetja Filo (formalno ima to sedež v Jurčičevi ulici v Mariboru, proizvodnjo pa v prostorih nekdanje Tovarne dušika Ruše) njegov direktor. S sestrskim podjetjem TDR legure, obe sta v lastništvu Daria Gergoleta, ki prihaja iz slovenskega zamejskega kraja Doberdob v Italiji, proizvajata polnjene žice za jeklarsko in livarsko industrijo.

Od leta 2019 imajo v podjetju Filo povsem novo lastno proizvodno linijo, ki je unikatna v svetovnem merilu in razvita tako, da reklamacij praktično ni, na njej proizvajajo izjemno kvalitetno polnjeno žico. Prav tako je ta linija najhitrejša na svetu in omogoča letno proizvodnjo kar 6500 ton. Trenutno v podjetju Filo zaposlujejo 24 ljudi, od teh 18 neposredno v proizvodnji. Želijo nabaviti še eno proizvodno linijo v vrednosti milijona evrov, a čakajo na sprostitev javnih razpisov in na subvencijo gospodarskega ministrstva. S to investicijo bi lahko zaposlili še 10 do 15 ljudi, pri čemer bi dodatno proizvajali povsem nov izdelek.

Komu z ukrepi škoduje EU?

Njihova proizvodna linija večinoma dela v treh izmenah, občasno pa v dveh. V obdobju epidemije koronavirusa in vojne v Ukrajini pa so močno porasle cene surovin in materialov, ki jih proizvajajo, tako da je podjetje Filo, ki je običajno imelo okrog 10 milijonov evrov prihodkov, lani že doseglo 21,5 milijona evrov prometa, letos pa ga bodo ustvarili okrog 35 milijonov evrov. Temu primerno se jim povečuje dobiček - lani je bilo 1,6 milijona evrov čistega dobička, letos ga bo še nekaj več, s čimer je Filo eno najbolj uspešnih podjetij v podravski regiji.

Po drugi strani, pove Tomaž Kolarič, pa ni izziv le rast cen materialov, predvsem njihovih vhodnih, ampak tudi pomanjkanje materiala. Pri tem EU z ukrepi in sankcijami bolj kot Rusiji škoduje evropskim proizvajalcem, je prepričan, saj na primer njihovi azijski in južnoameriški konkurenti, zlasti iz Kitajske in Brazilije, izkoriščajo ta položaj.

"Polnjenim žicam dodajamo različne snovi, s čimer se recimo izboljšuje kvaliteta jekla, večja je njegova trdnost, manj je žlindre. Sicer pa 98 odstotkov proizvedenega izvozimo v tujino, največ na trge EU pa v Turčijo, na Tajsko in v Južno Ameriko, medtem ko za slovenski SIJ na Ravnah in Jesenicah proizvedemo dovoljšne količine v enem ali dveh dneh proizvodnje," razloži sogovornik. Obenem pove, da energetska kriza na njihovo proizvodnjo ne bo vplivala, saj zanjo ne porabijo veliko energije, bo pa imela vpliv na proizvodnjo njihovih kupcev, torej jeklarn in livarn, ki že zmanjšujejo proizvodnjo.

S kadri nimajo težav

Imajo morda težave s pridobivanjem kadrov? "Za zdaj na srečo ne. Če pa koga dodatno potrebujemo, ga poiščemo v naših evidencah ali pa pri zaposlenih povprašamo, ali nam lahko priporočijo primerne delavce. Ob prihodu v podjetje gredo vsi zaposleni skozi vse naše proizvodne procese. Povprečna bruto plača v podjetju je bila lani 2135 evrov, prav tako izplačujemo maksimalen znesek regresa, ki je še neobdavčen - letos junija 2000 evrov. Lani smo izplačali tudi božičnico in morda jo bomo tudi letos, medtem ko dodatnega pokojninskega zavarovanja za zdaj zaposlenim ne plačujemo. Ob tem pa jim ponujamo posebno ugodnost brezplačnega obiska bazenov in druge brezplačne storitve v Rušah. Večina naših zaposlenih prihaja iz Ruš in Maribora, zaposlenega imamo le enega tujca," našteje Kolarič. Pripomni, da imajo v laboratoriju TDR legure tri zaposlene (skupno je v TDR legure okrog 50 delavcev), kjer s kemijsko in nasipno analizo analizirajo vse elemente, preden gredo v proizvodnjo, s čimer lahko dosegajo visoko kakovost proizvedenega.