Mitja Sagaj
Dobra dva milijona evrov letnega prometa, petnajst zaposlenih in še veliko zunanjih izvajalcev ter skoraj 39 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega so le dejstva. Družinsko podjetje Remax, kjer se že štiri desetletja ukvarjajo predvsem z bazeni in bazensko tehniko, je v prvi vrsti zgodba. Zgodba o zanimivih začetkih, o prepoznavanju potreb na trgu, o stranskih projektih, ki so lahko v hudih časih rezali kruh zaposlenim, predvsem pa o uspešnem medgeneracijskem prenosu z očeta Vanje Remica na sinova Žigo in Luko.
Vanja Remic se še dobro spominja, kako je sredi osemdesetih let, še v času tedanje predsednice jugoslovanske vlade Milke Planinc, skupaj s sinovoma, tedaj nekajletnima otrokoma, skušal iz Avstrije uvoziti bazen z vsega dvema metroma in pol premera. Še v časih avstrijskih šilingov in carin ter z njimi povezanih omejitev to nikakor ni bilo enostavno. "In sem sklepal - če je bilo to tako težko tudi meni, ki sem vztrajen in trmast, potem marsikdo drug sploh ne more uvoziti bazena, ki ga želi. Prišel sem domov, našel tehnologa, orodjarja, ki nas je vse do pred dvema letoma spremljal," se Vanja Remic spominja začetkov. Naredili so svoj stroj, v tedanjem TVT-ju dobili stare vagonske osi, jih postružili in valjali pločevino, da so izdelovali. "To smo počeli precej dolgo, veliko povpraševanje je bilo po teh bazenih," še razlaga in dodaja, da je garaža naenkrat postala premajhna. "Potem smo se že širili v klet, pa v dnevno sobo, jedilnico, tudi po ulici smo na 'veselje' sosedov vlekli pločevino, so pa, bi rekel, stoično prenašali naš kraval," se v smehu spominja Remic. Bazenom so se kmalu pridružile kemikalije, kasneje se je nabor širil s poliestrskimi bazeni, pa savnami s Finske.
"Cenovno ne moremo konkurirati blagu, ki v zabojnikih prihaja v Evropo"
Vedno so stremeli k temu, da pridobivajo izdelke uveljavljenih proizvajalcev in, kot pravi sogovornik, so bili njihovo "igrišče" tedaj trgi bivše Jugoslavije, danes pa sinova, oba direktorja, Luka skrbi predvsem za poslovni del, Žiga pa za tehnični del, čeprav se njuni vlogi pogosto prepletata, predvsem pa dopolnjujeta, osvajata tudi avstrijski in nemški trg. A o tem v nadaljevanju.
Za Gorenje izdelovali cevke 24 ur na dan, sedem dni v tednu
Vanja Remic se spomni še na pobudo prijatelja, če bi mu izdeloval cevke za hladilnike. "In smo naredili stroje, a ko so bili naenkrat štirje stroji, je bilo pa že preveč dela in smo leta 1996 kupili te prostore," razlaga v velikih prostorih na Tržaški cesti, kjer je sedež podjetja še danes. S proizvodnjo cevk za hladilnike so dosegli obseg 550 tisoč polizdelkov mesečno, proizvodnja je v treh izmenah tekla sedem dni v tednu, 24 ur na dan. "Dobavljali smo just in time, z Gorenjem tedaj ni bilo šale," razlaga Remic o dvoletnem najbolj intenzivnem obdobju, ki mu je sledil postopen upad naročil. Od leta 2004, dvajset let zdaj torej, se podjetje ukvarja le z bazensko tehniko.
"Mi je pa bilo res prijetno, ker sta oba fanta napisala prošnji za službo in sta dobila službo pri nas," še razlaga, čeprav tako Žiga kot Luka povesta, da sta bila v posel vpeta že od otroštva, saj sta rasla skupaj z razvojem podjetja. Če je bilo podjetje v preteklosti, predvsem zato, da ni bilo odvisno zgolj od enega segmenta, prisotno v več segmentih, sta mlada direktorja danes predvsem razširila segment bazenov in bazenske tehnike. V Remaxu danes izdelujejo bazene vseh vrst, od olimpijskih bazenov do najmanjših, tudi naravne bazene, zidane, betonirane, poliestrske in tudi stiroporne bazene. Predvsem slednji so do neke mere tudi plod njihovega razvoja, to je koncept, ki istočasno ponuja toplotno izolacijo. Eno vodilnih podjetij v državi so tudi pri postavitvi fontan.
Bolj kot na zasebne projekte se ekipa po besedah Žige Remica osredotoča na javne projekte, kjer posel pridobivajo na podlagi razpisov. Številni hoteli po vsej državi, predvsem na Gorenjskem, pa tudi na Hrvaškem, v Avstriji in Nemčiji so danes njihove reference, med njimi je tudi hotel na Brdu, pa nekateri občinski bazeni. Posel v Nemčiji pridobivajo predvsem s partnerjem, ki tam gradi hotele, za bazene in savne poskrbijo v Remaxu.
Proizvodnje ni več, stroje so ohranili. Za nostalgijo
Tudi fontane so del posla, med fotografijami projektov izstopa takšna s premerom 36 metrov, kar je bila prva velika fontana, ki so jo postavili. Na vprašanje, ali so po postavitvi še vključeni v vzdrževanje, sogovorniki odvrnejo, da zgolj v primeru servisnih popravil, sicer pa za redno nego bazenske vode v začetku izobrazijo osebje, ki nato skrbi za kakovost vode. "Maribor, na primer, ima javni holding, ki skrbi za vso to infrastrukturo, če pa česa ne bi znali ali zmogli sami, nas še vedno lahko vključijo," pove Žiga Remic. Za kakovost bazenskih voda je treba skrbeti v skladu z zakonsko podlago in to morajo zagotavljati investitorji oziroma lastniki, najlažje z ustreznimi vzdrževalnimi službami.
Na vprašanje, ali pločevinasti bazeni, s katerimi so začeli podjetniško zgodbo, še ostajajo v portfelju, pa odvrnejo, da je ta segment povsem izpodrinila konkurenca z Daljnega vzhoda. "Cenovno ne moremo konkurirati blagu, ki v zabojnikih prihaja v Evropo, preprosto ne splača se več tukaj izdelovati teh bazenov," pove Žiga. Ampak stroje pa so še ohranili, za nostalgijo, povedo.
Tudi oče Vanja se z nostalgijo spominja prenosa podjetja na sinova. "Upokojen sem že trinajst let in v podjetje pridem le enkrat na teden ali na dva tedna še na obisk, na kavo," pove vidno brezskrbno, saj s komplimenti na račun sinov ne varčuje: "Vsi trije smo čutili, da je čas, ko posel prevzamejo mladi, perspektivni in ambiciozni. Nismo imeli jasnega načrta prevzema, prenos je potekal po organski poti, vsako leto manj sem bil prisoten in fanta sta, ne da bi kaj posebej dorekli, prevzemala stvari v svoje roke." In ne pozabi omeniti niti nemškega certifikata TÜV, ki ga je nedavno pridobil Žiga. In ki pomaga pri pridobivanju poslov predvsem na nemško govorečih trgih in tudi na Hrvaškem.
Ko se Vanja Remic, ki je bil pred ustanovitvijo lastnega podjetja v Elektri projektant za procesno tehnologijo, v spominih sprehodi skozi čas, se spomni tudi na sodelovanje s pokojnim izumiteljem Petrom Florjančičem, s katerim so skupaj razvili napravo za podvodni fitnes, s katero so želeli prodreti tudi v medicinski sektor. A čeprav se ta projekt ni izšel po načrtih, inovirajo tudi na drugih področjih. Prelivni kanali za bazene so že takšna stvar. "Smo poskušali, da bi to izvajali gradbinci, a tam ni mogoče zagotoviti tolikšne natančnosti, saj so pri prelivnih kanalih ključni milimetri, zato smo jih začeli izdelovati sami. In tudi vgrajujemo jih sami, da zagotovimo ustrezno prelivnost," razlaga Luka Remic. Po njegovih besedah gredo zasluge za inovacije predvsem Žigi, številne inovacije pa so posledica izzivov, s katerimi se srečajo pri iskanju rešitev.
Izobražujejo tudi konkurenco
Pomembno se je v minulih letih spremenila tudi poslovna krajina v segmentu bazenske tehnike. Sogovorniki spomnijo, da je po propadu tedanjega podjetja Jeklo Ruše, torej še v času pločevinastih bazenov, zgolj v Mariboru nastalo več kot 30 podjetij s takšno dejavnostjo. "Mislim, da je bilo zgolj v enem letu registriranih več kot 60 podjetij z dejavnostjo podjetij, ki so nastala po propadu dveh največjih tedanjih proizvajalcev, ki sta obvladovala trg bivše Jugoslavije," pove Luka Remic. Nekaj se jih je obdržalo, nekaj je tudi izvajalcev, ki danes kot zunanji izvajalci sodelujejo z Remaxom. Veliko se tudi izobražujejo in organizirajo izobraževanja, tudi za konkurenco.
Ključno je, tako Luka, da podjetje vselej ohranja dovolj širok spekter dejavnosti: "Ohranjamo širino, iščemo nova področja, ne sicer na silo, ampak, če zaznamo potrebo, prisluhnemo trgu." Predvsem pa, sta si edina brata Remic, so nihanja na trgu del posla, in če so ju razmere na trgu v preteklosti še znale prestrašiti, sta zdaj mirna, da bosta podjetje že popeljala skozi okoliščine, ne glede na to, kakršne te so. "Jasno je, da se je treba prilagoditi; delamo po najboljših močeh in tudi takšne okoliščine so pač le še en nov izziv," pravi Luka Remic. Seveda so danes v celoti s trgovino prisotni tudi na spletu. Prav tako je tudi posel, ki je bil nekoč v veliki meri predvsem sezonsko odvisen, danes od poletne sezone odvisen v veliko manjši meri. "Kar zadeva gradnjo, tako sledimo gradbincem, kar je skozi vse leto. Dokler delajo gradbinci, delamo tudi mi. Kar je res sezonskega dela, to pozimi odpade, sicer pa tudi v tem času delamo normalno," pravi Žiga Remic. Ob hudem mrazu sicer ne morejo delati zaradi tehničnih lastnosti posameznih materialov, ampak tudi poskušajo reševati v veliki meri, gradbišča pokrivajo s šotori, grejejo ... Sezona je po besedah Vanje Remica nekoč res s septembrom "ugasnila", zdaj tega ni več.
Na vprašanje, kaj bo naslednja velika stvar v gradnji bazenov, Žiga in Luka Remic odgovarjata, da so to že tako imenovani neskončni bazeni, sicer pa, da so trendi v tujini predvsem varnostne narave. Predvsem Francija in Španija sta že pripravili zakonodajo, ki jasno opredeljuje varnost bazenov, kar med drugim pomeni tudi zaščitno ograjo, ustrezno pokrivalo, celo alarmni sistem. "So pa vse bolj priljubljeni tudi bazeni z dvižnim dnom, kar je zanimivo področje, čeprav finančno kar zahtevno," pove Žiga in že pokaže rešitev, ki so jo izvedli. Ko se dno bazena dvigne, voda izgine pod njim in je površina v prostoru poravnana s tlemi, kar omogoča rabo te površine v druge namene. In zdi se res kot pogled v prihodnost ...
Obiščite spletno stran brez oglasov.
