Gregor Grosman
Vojna v Ukrajini in večanje svetovne populacije sta samo dva od razlogov za zaskrbljenost nad proizvodnjo hrane v svetovnem merilu. Za doseganje boljših rezultatov, če želimo nahraniti vse zemljane in prihodnje generacije, bi morala biti proizvodnja hrane tehnološko naprednejša in učinkovitejša, so prepričani strokovnjaki. V praksi smo si ogledali primer pametnega kmetijstva 5G, ki testno poteka v vinogradu Nussböckgut in se je začel leta 2021 ter je prvi tovrstni projekt v Avstriji, ki brezpilotne letalnike in napredno tehnologijo uporablja pri spremljanju rasti špargljev in v vinogradništvu.
Implementirali so ga na več stoletij starem posestvu na obrobju avstrijskega Linza, prvič omenjenem leta 1323. Podjetji Huawei, ponudnik informacijske in komunikacijske tehnološke infrastrukture ter pametnih naprav, in Dronetech, največji avstrijski ponudnik storitev, podprtih z brezpilotnimi letalniki (droni), sta predstavili svoj pionirski projekt, v okviru katerega uporabljajo najsodobnejše tehnologije, povezane z mobilnim omrežjem pete generacije (5G) in interneta stvari (IoT) s ciljem biti okolju bolj prijazni, porabiti manj škropiv in znižati ogljični odtis. Uporaba dronov namreč posredno zmanjšuje emisije ogljika v primerjavi z vozili, ki jih običajno uporabljajo v kmetijstvu. Zmanjšanje stroškov dela pa pomaga verigam oskrbe s hrano postati bolj trajnostne.
Hieronim Piotrowski, odgovoren za rešitve 5G pri družbi Huawei za regiji CEE in Nordic, je povedal, da so skupaj s strokovnjaki pri družbi Dronetech dolgo razmišljali in iskali rešitve, kako z brezpilotniki najbolje pomagati kmetovalcem pri njihovem delu. "Veliko časa smo prebili skupaj, da smo ugotovili, kakšne so njihove potrebe in težave. V prvi vrsti pa smo morali zagotoviti pokritost s signalom 5G, saj brez tega projekta ne bi bilo." Ker kmetije in vinogradi niso v mestnih središčih, je zagotavljanje pokritosti s signalom 5G največji izziv. Z možnostjo prenosa podatkov prek mobilnega omrežja pete generacije pa je bilo treba opremiti tudi drone. 5G-pokritost so za potrebe projekta zagotovili na območju testnega vinograda in polja s šparglji, razvoj pa gre zdaj v smeri zagotavljanja dovolj dobrega signala 5G na operativni višini dronov, ki letijo 40 do 50 metrov visoko.
Ciljano škropljenje in zalivanje
Omrežje omogoča tudi snemanje in ogled nasadov v realnem času, videoposnetek v visoki ločljivosti pa je v živo dostopen tudi na oddaljenih lokacijah. Kmetu ali vinogradniku za potrebe pregleda poljščin in vinske trte torej sploh ne bo več treba stopiti na njivo ali v vinograd. Morda, nekoč v prihodnosti. Strokovnjaki želijo namreč zagotoviti, da bo kvaliteta videa dovolj dobra, da bo omogočala primerljivo izkušnjo, kot jo imamo, ko se sprehajamo med rastlinami. A tukaj se razvijalci ne nameravajo ustaviti. Že danes zmorejo s pomočjo umetne inteligence analizirati posnetke in označiti območja na polju z morebitnimi težavami. Najsi gre za potencialno posušen pridelek, režo ali dve, kjer nasad ni zrasel, ali pa so se morda na nekaj trsih pojavili škodljivci.
Tradicionalno bi se vinogradnik odpravljanja težav lotil s škropljenjem vinograda ali zalivanjem s pomočjo traktorja. Nova tehnologija pa omogoča avtonomni prelet drona z rezervoarjem škropiva ali vode, ki se ustavi nad predhodno identificiranimi točkami in učinkovino sprosti samo nad posušeno ali obolelo rastlino. Glavni izvršni direktor podjetja Dronetech Felix Müller je prepričan, da je s pomočjo brezpilotnih zrakoplovov mogoče hitreje odkriti območja, kjer je potrebno posredovanje, hitreje izvesti potrebno opravilo, tudi če gre za večje območje, in pri tem privarčevati, saj se dron ciljano posveti zgolj določenim rastlinam. Tako naj bi bila tudi poraba škropiv bistveno manjša. Droni bodo odkrivali tudi škodljive žuželke, spremljali rast nasada in predvidevali letino. Brezpilotni zrakoplovi so sicer lahko opremljeni z najrazličnejšimi senzorji in kamerami, od zmogljivih RGB-kamer do multispektralnih in infrardečih kamer. Vsekakor pa je za optimalne rezultate treba za prelet izbrati primeren trenutek - čas, ko je denimo plevel pokošen.
Kmetu opreme ni treba kupiti
Zahvaljujoč sodobni tehnologiji, je mogoče uporabo pesticidov zmanjšati za 50 odstotkov, pridelek pa povečati za 10 do 15 odstotkov, je povedal Radoslaw Kedzia, podpredsednik regij CEE in Nordic pri Huawei Technologies. "Še vedno smo na začetku. V prihodnosti bomo lahko še bolj vključili umetno inteligenco in s pomočjo zbiranja podatkov s polj še dodatno izboljšali pridelek." Prednost umetne inteligence v oblaku je, da kmetje na svoji lokaciji ne potrebujejo nikakršne strojne opreme, prav tako takšna analiza poceni storitev, ki tako ni dosegljiva zgolj večjim kmetijam z dovolj finančnimi sredstvi, ampak tudi manjšim kmetovalcem.
Spodbujanje razvoja omrežja
Florian Tursky, avstrijski državni sekretar za digitalizacijo in telekomunikacije, je povedal, da so predvsem v zadnjih letih videli, kako pomembna je digitalizacija na vseh področij našega življenja. "Trajnost je danes pomembnejša kot kadarkoli prej. Digitalizacija ima potencial, da kmetijstvo, eno najstarejših panog, naredi okolju bolj prijazno in energijsko učinkovito." Avstrija si je sicer zastavila cilj izgradnje nacionalnega stacionarnega in mobilnega gigabitnega omrežja do leta 2030. Kot spodbudo za čim hitrejšo nadgradnjo omrežja ponujajo subvencije v višini 1,4 milijarde evrov.
"Mnogi me sprašujejo, zakaj digitalizirati kmetijstvo, saj bomo verjetno še naprej kmetovali tako, kot smo v preteklosti," pa je povedal David Hopf, izvršni direktor družbe Dronetech, ki je prepričan, da bo polovično zmanjšanje pesticidov do leta 2030, kot si je za cilj zadala EU, mogoče doseči samo z uporabo novih tehnologij. "Z droni lahko ciljano škropimo in gnojimo. Le tako nam bo uspelo." Kot je dodal Müller, zahtevajo uporabo omrežja 5G predvsem velike količine podatkov. Optična analiza približno deset hektarjev velikega polja ustvari okoli 70 Gb podatkov. Analitika v realnem času, kakršno načrtujejo v prihodnosti, pa bo poleg hitrih prenosov informacij zahtevala tudi izjemno kratek odzivni čas, torej nizko latenco, ki jo omogoča prav omrežje 5G.
Droni vsestransko uporabni
Zdaj je na vrsti druga faza projekta, v okviru katere partnerja načrtujeta razvoj pristopa souporabe za storitve brezpilotnih letalnikov, tako imenovane delitvene ekonomije. Uporabniki iz različnih panog, vključno s kmetovalci, občinami, podjetji ali posamezniki, bodo lahko najeli drone in njihove rešitve, podprte z umetno inteligenco, uporabili za širok nabor aplikacij, kot so pregledovanje stanja sončnih kolektorjev, kjer je na primer s pomočjo uporabe infrardeče kamere zelo hitro mogoče odkriti morebitne poškodbe, upravljanje prometa ali zaznavanje izrabljenosti električnih vodnikov in celo sledenje črede živali na paši in morebitno hitro iskanje živine. Drone sicer že danes uporabljajo za pregledovanje stanja mostov in viaduktov, za prepoznavanje poškodb na stanovanjskih stavbah in industrijskih objektih pa tudi za pregled vetrnih turbin.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
