Šesta podelitev nagrad časnika Večer v sodelovanju s Štajersko gospodarsko zbornico in Prvo bonitetno agencijo - EBONITETE.SI za naj podjetja v Podravju je po letu premora nocoj, zahvaljujoč pogoju PCT, ponovno potekala v Narodnem domu v živo. Odprl jo je minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec z dobro novico, da je v prihodnjem proračunu za infrastrukturne projekte namenjenih kar 1,27 milijarde evrov, ob čemer je podjetnike opozoril na bolj učinkovito črpanje evropskih sredstev, ki da smo jih v preteklih letih preveč pustili v Bruslju.
"V prihodnjem obdobju bo veliko priložnosti za posle pri načrtovanju in proizvodnji obnovljivih virov energije, pametne distribucije in polnilnic," je dejal Vrtovec. Ocenil je, da je trenutna energetska kriza posledica špekulacij na trgih in energetske odvisnosti Evrope. "Že prihodnji teden bomo na izrednem vrhu ministrov EU za energetiko v Luksemburgu govorili o ukrepih za blaženje napovedane krize," je dopolnil. V EU pa bi lahko bili bolj energetsko neodvisni s širitvijo proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov (OVE). "V Podravju so ta trenutek štirje projekti v postopku umeščanja v prostor. Denar za te naložbe ni problem, problem je počasnost postopkov, zato bo morala ta ali ona vlada v prihodnje narediti korenite reze in te postopke debirokratizirati," je bil neposreden minister.
Energetski vavčerji za 70 tisoč državljanov
Prvo vprašanje v debati, ko jo je vodil odgovorni urednik Večera Matija Stepišnik, je seveda bilo, kako se bo država odzvala na podražitve energentov, predvsem električne energije, ki zadeva vse državljane. Minister Vrtovec je odgovoril, da današnja napoved največjega dobavitelja električne energije v Sloveniji, da ne bo dražil električne energije do poletja 2022, kaže, da trg, če je treba, deluje. Spomnil je na ukrep, ko je država lani ob izbruhu epidemije znižala zneske na položnicah državljanom, tako da za tri mesece ni obračunavala nekaterih prispevkov, kar bi zanj bila boljša rešitev od znižanja ali neobračunavanja davka na dodano vrednost: "Pri napovedih in predvsem sprejemanju ukrepov je treba biti previden in ne rokohitrski, saj imajo lahko napačni ukrepi posledice tako za dobavitelje kot za državljane," je menil Vrtovec in opozoril, da je zanj večji problem dvig cen toplotnega ogrevanja, ki lahko prizadene okoli 70.000 državljanov. "Na vladi smo že govorili o možnosti dodelitve energetskih vavčerjev, ki bi jih lahko črpali iz podnebnega sklada za odpravo energetske revščine."
Andrej Tumpej, direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM), je dodal da bi moral vsak resen dobavitelj električno energijo zakupiti vsaj leto dni vnaprej: "Večji problem imajo podjetja, ki električno energijo kupujejo neposredno na trgu, ta so danes v težavah." Tumpej je napovedal še, da nameravajo v DEM do leta 2030 podvojiti moč proizvedene električne energije. Tudi hidroelektrarne na Muri so še naprej na njihovem radarju. S tretjinskim lastniškim deležem financirajo tudi izgradnjo hidroelektrarn na spodnji Savi, gradijo sončne elektrarne, tudi projekt ČHE Kozjak je še aktualen. "Danes smo podpisali tudi 120 milijonov evrov vredno pogodbo za rekonstrukcijo HE Formin," je bil aktualen Tumpej, ki prav tako poudarja, da financiranje naložb, pri katerih dobivajo posle tudi dobavitelji iz Podravja, ni problem: "Če bomo pospešili umeščanje v prostor, smo na konju."
Razpis za upravljavca mariborskega letališča
Minister Vrtovec je presenetil z napovedjo, da pripravljajo razpis za koncesionarja, ki bi upravljal Letališče Edvarda Rusjana, saj se konec leta državni DRI izteče pogodba. V pripravi je tudi državni prostorski načrt, ki predvideva podaljšanje letališke steze, saj, kot je dejal, s sedanjo ne bomo dobili resnega investitorja. Ponovil je, da je vizija Smart Hub Maribor priložnost za vzpostavitev največjega logističnega centra v tem delu Evrope. Ob tem se je vprašal, kaj delamo narobe, da čaka tovor za Luko Koper v skladiščih graških logistov.
Vrtovca smo spomnili še na obljubljeno 55-minutno železniško povezavo od Maribora do Ljubljane: "Na ministrstvu smo pripravili strokovne podlage, ki predvidevajo posamezne odseke na novih delih proge. Zdaj je na potezi okoljsko ministrstvo, sledi zamudno umeščanje v prostor," je odgovoril in potarnal, da so progo Domžale-Ljubljana umeščali sedem let, enako dolgo kot v sosednji Italiji progo Neapelj-Rim.
Direktor družbe Večer mediji Miha Klančar je dejal, da v Večeru tako kot o korupciji in aferah pišemo tudi o podjetnih, inovativnih in prodornih: "Še posebej nas veseli, da vsako leto opozorimo na več novih podjetij in podjetnikov. Večer pa ne samo da piše o razvoju, ampak ga s partnerji tudi pomaga soustvarjati."
Dr. Roman Glaser, predsednik Štajerske gospodarske zbornice, je ugotavljal, da so države gospodarstvu res na široko priskočile na pomoč, tudi Slovenija: "Res pa je tudi, da so slovenski menedžerji pokazali robustnost in energičnost, s katero so premagovali te težke razmere in iz njih izšli še boljši in bolj odporni. To kaže tudi rast v letošnjem letu, tako da bo prihodnji izbor naj podjetij v Podravju še težji."
Podjetju Ledinek Engineering kar dve nagradi
Družba Ledinek Engineering, naj srednje veliko podjetje po izboru komisije in naj podjetje po izboru bralk in bralcev Večera, posluje v številnih državah po svetu, zaradi česar je lansko leto prednjo postavilo številne ovire: "V izjemni situaciji lanskega leta smo bili najbolj izzvani s tem, da smo imeli podpisanih veliko pogodb s kupci iz drugih držav, velike projekte smo imeli predvsem v Rusiji in Kanadi. Projekte smo morali dokončati kar tam, kar je pomenilo nekaj mesecev dela v tujini. Bilo je težko pripeljati tja vse ljudi in dobiti zanje delovna dovoljenja. Mnogi so na tej poti tudi zboleli, zato je bilo potrebno veliko poguma, da so šli na pot," pove direktor podjetja Gregor Ledinek. V prihodnje želijo v družbi povečati montažne zmogljivosti, zato načrtujejo gradnjo nove montažne hale. Ustrezne kadre za proizvodnjo zagotavljajo sami: "Dovolj je ljudi, ki želijo nekaj narediti v življenju, a vemo, da teh znanj ni mogoče pridobiti v šoli. Zato gledamo bolj na to, kdo je pravi borec in je pripravljen s srcem delati za naše podjetje. S tem lahko postane vrhunski že doma, saj je boljše biti prvi na vasi kot zadnji v mestu."
Perutnina Ptuj v rekordnem času našla druge kupce
Generalni direktor Perutnine Ptuj Enver Šišić se je po prejemu nagrade ozrl tudi v preteklo leto, ki je prineslo številne izzive za gospodarstvo. Sami so v panogi občutili predvsem zapiranje turistično-gostinskega sektorja: "Za nas proizvajalce hrane je sektor horeca pomemben. Ob tem je bilo pomembno, da smo se hitro prilagodili in poiskali nove priložnosti na trgih ter nove kupce. Na ta način smo našim rejcem zagotovili plasiranje njihovih in s tem tudi naših izdelkov do končnih potrošnikov. Tako smo prodajo iz sektorja horeca prestaviti v sektor maloprodaje in trgovine." V družbi se hitro prilagajajo tudi trendom na področju kulinarike, ki jih pozorno spremljajo.
"Vsako leto damo na trg kar nekaj novih izdelkov. Pri tem je treba vedeti, da se prehranske navade naših potrošnikov spreminjajo. Vedno več je mladih, mlada generacija pa ima drugačne potrebe in zahteve. Tudi na drug način gledajo na svojo hrano. Pomembno jim je tudi, s čim se njihova hrana prehranjuje. Kakšen je torej naš odnos do reje živali, vse to je danes pomembno. Piščančje meso ima v tem kontekstu določene prednosti, saj se svetovna kulinarika vedno bolj premika v smeri piščančjega mesa, tako zaradi enostavne priprave kakor tudi zaradi hranilnih vrednosti," pravi Šišić. Družba, ki precej vlaga v posodobitev proizvodnje, tudi v prihodnje načrtuje številne investicije: "Investicije v naslednjih letih bodo usmerjene v zaščito okolja, predvsem bomo modernizirali naše čistilne naprave, tako da bomo zmanjšali vplive na okolje. Drugi pomemben segment pa je avtomatizacija proizvodnih procesov. To narekujejo tudi okoliščine, kakršna je epidemija covida-19. Investiramo tudi v naše kmetijske kapacitete, predvsem na južnih trgih, kjer bomo celotno vertikalno proizvodno verigo zadržali v svojih rokah."
Večino prihodkov ustvarijo na tujem
Informacijska tehnologija je področje, na poslovanje katerega kriza ni imela tako velikega vpliva kot na nekaterih drugih. "Na tuje trge smo stopili bolj agresivno in z večjo močjo, kot bi morda sicer v normalnih okoliščinah. To se je kasneje odrazilo v povečanem obsegu dela," pa je povedal direktor naj malega in mikro podjetja David Koderman. Za družbo je pomemben predvsem nemški trg. Sami se s pomanjkanjem kadra ne soočajo, a pri tem izpostavlja drug vidik: "S prisotnostjo na tujih trgih je to lažje, ker lahko tam upravičiš ceno kadra. Pri nas v Sloveniji pa gre predvsem za pomanjkanje občutka na strani kupcev, ki se ne zavedajo, kakšna je realna vrednost dobrega inženirja. Moramo se zelo potruditi, da je končna cena naših storitev primerljiva na trgu, v tujini pa teh težav ni kljub trikrat višjim cenam."
Prejemniki nagrad Podravsko podjetje leta 2020
Najboljše veliko podjetje: Perutnina Ptuj
Skupina Perutnina Ptuj je lani ustvarila 294 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je za 8,7 milijona evrov več kot v letu poprej. Kar 199 milijonov evrov ali 68 odstotkov prodaje zagotavlja izvoz, kar je prav tako povečanje glede na leto 2019. V preteklem letu so tudi zvišali znesek za investicije, zanje so namenili 21,6 milijona evrov.
Skupina v lasti ukrajinskega holdinga MHP je imela ob koncu leta 2020 3883 zaposlenih. Tudi zanje je bilo poslovanje v času epidemije poseben izziv, a so se hitro prilagodili novim razmeram. Digitalizirali so administrativne službe in nadaljevali optimizacijo proizvodnih procesov. Zaradi zaprtja gostinskega sektorja so se takoj lotili iskanja nadomestnih prodajnih kanalov. Hkrati so pozorno spremljali spremembe nakupovalnih navad potrošnikov in se jim prilagajali. Ustrezno so prilagodili tudi prodajni portfelj in dodatno vlagali v lokalne blagovne znamke. (tmi)
Najbolj priljubljeno in najboljše srednje veliko podjetje: Ledinek Engineering
Hoško podjetje Ledinek Engineering z 224 zaposlenimi, katerega večinski lastnik je Gregor Ledinek, ob Andreju Novaku tudi direktor podjetja, je lani poslovalo zelo dobro. Prihodke iz prodaje je povečalo za polovico, na 58,5 milijona evrov, čisti dobiček je s predlanskih treh milijonov - ob resda 3,6 milijona izrednih prihodkov - zrasel na impozantnih 12,6 milijona evrov. Zaposlenih ima okrog 110 ljudi z višje- ali visokošolsko izobrazbo, od tega je 70 inženirjev. Povprečna bruto plača v podjetju je domala 3300 evrov, še vedno pa so v njem najbolj iskani strojni inženirji. Tudi samo je v zadnjem obdobju vse bolj aktivno pri iskanju kadrov, čeprav ga zdaj mnogi že prepoznajo kot dobro, uspešno in perspektivno podjetje, Gregor Ledinek še pove, da je pred časom od nemškega konkurenta prejel ponudbo za odkup podjetja, a se za to ni odločil, saj želi, da delovna mesta, razvoj in tudi dobiček ostanejo v Sloveniji, prav tako imajo še velike podjetniške načrte. (dt)
Najboljše v kategoriji mikro in malih podjetij: Applet
Ekipa desetih zaposlenih deluje v panogi, kjer se, kot pravi direktor letošnjega zmagovalca v kategoriji mikro in malih podjetij David Koderman, dolgoročne strategije ne obnesejo. Po letih stabilnega poslovanja je koronsko leto 2020 Appletu, kjer svojim naročnikom zagotavljajo pripravo, analizo, uvedbo, izvedbo in vzdrževanje informacijskih rešitev, omogočilo odskok tako na prihodkovni strani, ko so prvič presegli milijon evrov, kot pri čistem poslovnem izidu, ki so ga podeseterili. Preteklo leto je bilo zanje prelomno predvsem zato, ker so ugotovili, da je novonastala situacija zanje lahko priložnost. Vzpostavili so tesnejše sodelovanje s partnerjem iz tujine, prav poglobitev partnerskih odnosov pa je bila prava odločitev v tem ključnem času. Sedanjo rast podjetja direktor pripisuje stabilnemu dolgoletnemu strokovnemu kadru, ki ima predvsem v kriznih časih ključno vlogo. Ekipa Appleta namerava val razcveta panoge informacijske tehnologije jahati tudi v prihodnosti, kjer stavi zlasti na umetno inteligenco in velike količine podatkov (big data). (msa)
Najperspektivnejše podjetje Podravja: Lustija
Eno podjetje z dvema obrazoma je Lustija, ki jo vodi Tomaž Škrlec. A da bi lahko poslovno idejo o produktih za spanje iz naravnih materialov pod blagovno znamko Pure Pannonia začeli uresničevati v tolikšni meri, kot si je zamislila Simona Kolarič Škrlec, ki skrbi za ideje in razvoj novih produktov - teh je zdaj že več kot 80 -, je bila vpeljava še ene dejavnosti v podjetje ključna. Izkoristili so znanje in priložnost na trgu in danes s pomočjo ekipe, ki šteje že več kot 60 članov, predvsem v tujini izvajajo montažo fasadnih sistemov. Danes je IPD-montaža gonilo napredka podjetja, ki je lani za milijon evrov povečalo prihodke na 1,37 milijona, čisti poslovni izid pa z 10.585 evrov v letu 2020 na 135.868 evrov. A prav prihodki iz te dejavnosti pomagajo uresničevati startupovsko idejo Pure Pannonie, ki je bolj čutila posledice koronakrize, bo pa svojo spletno trgovino še širila tudi s pomočjo klasičnih salonov dobrega spanja, ki bodo sledili prvemu v Mariboru. (msa)
Naj zaposlovalec Podravja: Dorssen IMS
V podjetju, ki ima sedež v Borovcih, kmalu pa načrtuje selitev v nove prostore na Ptuju, zdaj dela v povprečju 160 ljudi. Ob ozko specializirani dejavnosti montaže v logističnih centrih in avtomatiziranih skladiščih je njegova konkurenčna prednost na svetovnem trgu predvsem visoko strokovno usposobljen kader. Zato so tu zaposleni na prvem mestu. Ker terenska dela opravljajo izključno v tujini, je za podjetje skrb za zaposlene še toliko večji izziv. Posebna pozornost je namenjena pridobivanju novega kadra in temu, da izobražujejo, motivirajo in obdržijo sodelavce. V podjetju se ob nadpovprečnih plačah trudijo za dobre odnose in medsebojno spoštovanje. Veliko pozornosti namenjajo zadovoljstvu zaposlenih in promociji zdravja na delovnem mestu, med drugim s team buildingi, druženji in tekmovanji. Podjetje skrbi za visoke bivalne standarde zaposlenih na delu v tujini in jim tudi tam zagotavlja neformalno druženje na piknikih in ob športu. Ponosni so tudi na tesno povezanost z lokalnim okoljem. (hb)
Posebno priznanje Naj zaposlovalec: Pošta Slovenije
Skupina Pošta Slovenije je konec letošnjega septembra zaposlovala 7942 sodelavcev. Najbolj povečuje število zaposlenih na področju dostave, kjer se je njihovo število zadnja tri leta povečalo za skoraj 300, prav tako bo letos od 160 na novo zaposlenih kar 120 s področja dostave. Da bi še povečali privlačnost zaposlitve na Pošti, so letos oktobra plače vsem zaposlenim zvišali za štiri odstotke, decembra pa bodo za poslovno uspešnost med vse zaposlene razdelili 4,2 milijona evrov, kar bo najvišje izplačilo poslovne uspešnosti v zgodovini podjetja. Ob tem so jim letos izplačali 1557 evrov neto regresa. Potekajo tudi dogovori o novi kolektivni pogodbi med socialnimi partnerji in na Pošti si želijo, da bi jo podpisali še pred vstopom v leto 2022. V podjetju zaposlenim zagotavljajo primerno obremenjenost pri delu in ustrezno opremo, prav tako jim skušajo pomagati z drugimi oblikami motivacije in nagrajevanja ter s psihološko podporo. Kljub vsemu pismonoš še primanjkuje, a trudijo se, da bi zapolnili tudi to vrzel. (dt)
