Mitja Sagaj
Vsak peti Slovenec dosega le najnižje ravni besedilnih spretnosti, razkriva statistika, korona pa je bralni pismenosti zadala še dodaten udarec. Ekipa podjetja Hopalai, ki je razvila aplikacijo KOBI, je pred dnevi na mednarodni startup in tehnološki konferenci Podim predstavila že drugo generacijo e-bralnika, ki že tri leta pomaga mladim bralcem tako v učilnicah kot doma. Še posebej se je KOBI izkazal za odlično pomoč otrokom z disleksijo ali sindromom ADHD.
"Lahko se pojavijo tudi velike čustvene stiske, otroci ne želijo več brati, s tem pa še slabše napredujejo"
"Morda se nam včasih zdi, kot da smo se branja naučili kar tako, mimogrede. A je branje v resnici izjemno zapletena kognitivna veščina, ki zahteva skrbno poučevanje in veliko vztrajnosti pri vaji. Nekateri otroci pa kljub trudu ne napredujejo tako, kot bi si želeli, in takrat nujno potrebujejo pomoč," pravi vodja ekipe KOBI Ursula Lavrenčič in dodaja, da so posledice slabe pismenosti izjemno hude. "Z besedili se tako ali drugače srečujemo na vsakem koraku, in če ne beremo hitro in spretno, to predstavlja oviro tako za poklicno pot kot za udejstvovanju v družbi nasploh," še pravi sogovornica.
Zaradi slabega branja najprej trpi uspeh v šoli, kasneje tudi druga področja, kar še posebno velja za tiste, ki imajo disleksijo ali pa jim težave pri učenju povzroča ADHD. Zato se je ekipa projekta KOBI osredotočila predvsem nanje, njihov e-bralnik pa pomaga vsem otrokom. "Lahko se namreč pojavijo tudi velike čustvene stiske, otroci ne želijo več brati, s tem pa še slabše napredujejo," pravi Lavrenčičeva. Hkrati poudarja, da se je zaradi spremenjenega načina poučevanja v času korone skupina otrok, ki imajo z učenjem branja težave, še povečala, saj so mnogi slabše usvojili nekatere osnovne veščine. "Sodoben način življenja, kjer otrokov svet zapolnjujejo neprestani močni avdio-vizualni dražljaji, pa dodaja svoj del - otrok za trening branja ni motiviran, zdi se mu naporno in dolgočasno, zato se vaji upira," predstavlja realnost sogovornica.
Največji izziv za otroke je povezovanje črk
Ko usvoji abecedo, se mora otrok najprej naučiti dekodiranja, kar pomeni povezovanje črk v glasovne enote - besede. Otrok na začetku bere počasi, a ko besedo nekajkrat prebere, se mu njen zapis usidra, zna jo v trenutku gladko prebrati kot celoto in obenem razume njen pomen. Tukaj pa pogosto nastanejo težave, kajti otrok ne usvoji povezovanja črk in dekodiranje se preveč "zatika", da bi se besede lahko učinkovito usidrale. "Če ne odreagiramo takoj, otrok počasneje napreduje, sčasoma pa se napredek ustavi," opozarja Ursula Lavrenčič.
Raziskave ameriških znanstvenikov so v zadnjih dvajsetih letih jasno dokazale, kako se najhitreje naučimo tekoče brati. Kobijevi snovalci so si zadali, da bo njihov e-bralnik teorijo prenesel v prakso. Tako KOBI otroku ponudi primerno besedilo v najbolj berljivi obliki (velike črke, primerni razmaki in ozadje), aplikacija pa tudi obarva samoglasnike. Tehnika barvanja črk, ki jo je soustanoviteljica februarja 2019 ustanovljenega podjetja Hopalai, ki je danes inkubirano v Primorskem tehnološkem parku, razvila, ko je sama pomagala pri učenju branja svoji hčeri v nižjih razredih osnovne šole, z vizualno podporo pomaga, da mladi bralec lažje veže zloge v daljše besede.
Ursula je disleksijo pobližje spoznala, ko se je z njo v nižjih razredih osnovne šole spopadala njena hči. Ugotovila je, da otroci z disleksijo potrebujejo drugačen pristop, kot jim ga ponuja šolski sistem, in s "triki" sta ugotovili, kaj deluje najbolje. Za usvajanje tekočega branja pa sta ključnega pomena tudi redna vaja in motiviran otrok. Zato ekipa posebno pozornost namenja temu, da so zgodbe zabavne in primerne dolžine. Urejene so po stopnjah zahtevnosti, aplikacija pa šteje prebrane besede in čas bralnega treninga, kar imajo otroci nadvse radi.
Želijo si sistemske rešitve
KOBI je v zadnjem letu doživel korenito prenovo; ekipa je aplikacijo naredila uporabniku še bolj prijazno, povečala nabor knjig v prenovljeni knjižnici, zdaj je na voljo že 500 e-knjig v slovenskem in angleškem jeziku. Uvedli so tudi sistem, ki otroku priporoča knjige glede na njegovo dosedanje branje oziroma njegovo raven branja. Pomembno je, da je otrok uspešen in ponosen na svoje dosežke.
Branje s "čudežnimi prstki", kot imenujejo funkcionalnost, poskrbi, da otrok ostane osredotočen več časa in se ne izgublja v besedilu. Z naskokom najbolj priljubljena funkcionalnost pa je TAPTAP, ki otroku v vsakem trenutku omogoči, da mu KOBI prebere besedo, pri kateri se mu je zataknilo. Nova različica prinaša integriran napreden sintetizator govora, ki zveni naravno in prijetno.
Seveda ekipa KOBI ne skriva želje po sistemski rešitvi v izobraževalnem sistemu, ki bi uporabo njihove rešitve omogočal vsem otrokom z izzivi pri branju, je pa posluha na posameznih šolah za nakup aplikacije že kar nekaj, a za resen preboj na trg, predvsem tudi v tujino, bo podjetje, ki je doslej zraslo le na osnovi "bootstrappinga", torej z lastnim financiranjem članov ekipe, verjetno kmalu potrebovalo tudi zunanjega investitorja.
Ne le e-bralnik
KOBI ni le e-bralnik, je projekt, v katerem so avtorji povezali oblikovanje s tehnologijo in starše s stroko. Rezultat je vrsta brezplačnih učnih gradiv, dve mini aplikaciji za učenje vezave in spremljanje napredka, številna predavanja po spletu in po Sloveniji, pet tiskanih knjižic, pisateljski natečaj za osnovnošolce z izjemnim odzivom in čudovitimi zgodbami ter celo igra za utrjevanje črk v navidezni resničnosti.
