Številke so osnova, ko govorimo o obdelavi in izdelavi bonitetnih informacij. Kako se "spopasti" z njimi, da bi izluščili tiste, ki so relevantne?

"Drži. Številke oziroma finančni podatki poslovnih subjektov predstavljajo osnovo za resno bonitetno analizo. Pri slednji se upošteva v finančni stroki uveljavljene finančne pokazatelje, ki v najboljši meri ocenjujejo finančno stanje in zanesljivost podjetja. Sami pri tem glavni poudarek dajemo preverbi zadolženosti in tekoče likvidnosti subjekta ter tudi profitabilnosti in kreditni izpostavljenosti njegovega poslovanja. Seveda je pri vsem tem zelo pomembno, kako omenjene pokazatelje, poleg vseh ostalih faktorjev, ustrezno obtežiti in implementirati v celovito bonitetno oceno, da slednja na koncu odrazi realno stanje analiziranega poslovnega subjekta.

Ob vsem navedenem precejšen izziv predstavlja dejstvo, da velika večina finančnih podatkov slovenskih poslovnih subjektov ni revidirana, saj so k reviziji po zakonu, poleg nekaterih drugih izjem, zavezane zgolj srednje in velike družbe. To v praksi pomeni, da finančni podatki manjših družb niso neodvisno preverjeni in da moramo pri njihovem pregledovanju ter analiziranju zaupati v njihovo pošteno pripravo. Na žalost se ravno pri 'problematičnih' subjektih prevečkrat izkaže, da predani finančni izkazi ne odražajo poštenih vrednosti. Ravno zato je ključnega pomena, da bonitetna ocena vključuje tudi dinamično komponento, ki skozi tekoče informacije (blokade, naroki, neporavnane obveznosti do Fursa, plačilne navade …) ažurno odraža aktualno in dejansko stanje poslovnega subjekta."

Kaj danes bonitetna ocena 10 pomeni za nekoga, ki želi vedeti, s kakšnim poslovnim subjektom ima opravka?

"Bonitetna ocena 10 je po metodologij Prve bonitetne agencije najboljša možna bonitetna ocena, bonitetna ocena 1 pa najslabša. Če ima nek poslovni subjekt določeno bonitetno oceno 10, to pomeni, da gre za odličen subjekt, za katerega velja minimalna stopnja tveganja neplačila. Sodelovanje oziroma poslovanje s takšnim subjektov je posledično bistveno manj tvegano kot sodelovanje s subjektom, ki ima slabo bonitetno oceno."

Kaj so po navadi znaki za alarm? Kje zaznate določene kritične točke?

"Znak za alarm je vsako poslabšanje bonitetne ocene poslovnega subjekta. Slednja namreč vključuje vse bistvene statistične (finančne) in dinamične (tekoče) faktorje. Posledično je bistvenega pomena, da poslovne partnerje redno spremljamo in s tem takoj zaznamo morebitne težave. Ker je ročno spremljanje vseh partnerjev praktično nemogoče, je idealna rešitev avtomatiziran monitoring v obliki dnevnega informatorja, ki uporabnika vsakodnevno v obliki maila obvešča o vseh ključnih spremembah pri njegovih (izbranih) poslovnih partnerjih.

Iz dosedanjih analiz lahko zaključimo, da kritične točke pri poslabšanju poslovanja nekega subjekta predstavljajo negativni kapital, blokade TRR, neporavnane obveznosti do Fursa, rast števila narokov in poslabšanje plačilnega indeksa. Vse navedeno se direktno odrazi tudi na poslabšanju bonitetne ocene."

Pogosto je slišati, da je treba podjetja vrednotiti še kako drugače, ne zgolj na podlagi finančnih podatkov. A vendar - z vašo metodologijo je mogoče izluščiti marsikaj. Kaj je bistvo vaše metodologije?

"Drži. Ravno zaradi v prvem odgovoru izpostavljene problematike 'omejene preverljivosti' finančnih podatkov manjših družb je za kredibilno bonitetno ocenjevanje podjetij nujno treba upoštevati tudi dinamične oziroma tako imenovane 'mehke' dejavnike. Bistvo naše metodologije je, da statično in dinamično oceno uspešno združuje v celovito skupno bonitetno oceno, ki tudi finančno manj veščim uporabnikom na razumljiv način poda oceno tveganja poslovanja z nekim poslovnim subjektom.

Poleg bonitetne ocene pa so našim uporabnikom dostopne še dodatne posebne informacije o poslovnih subjektih, ki sicer direktno ne vplivajo na bonitetno oceno, so pa pogosto pomemben dodatni pokazatelj načina poslovanja. Gre za morebitne uvrstitve subjektov na črne sezname (delodajalci in ponudniki z negativnimi referencami), seznam prejemnikov javnih pomoči, seznam nakazovalcev v tvegane države, seznam hitro rastočih podjetij, seznam socialnih podjetij in seznam invalidskih podjetij."

Se metodologija skozi leta spreminja? Se prilagaja trendom?

"Ena od temeljnih značilnosti vsake resne bonitetne hiše je konstantno presojanje in validacija modela, na podlagi katerega ta določa bonitetne ocene, kot to določa tudi regulativa Basel II. Na podlagi dolgoletnih izkušenj in kontinuiranega testiranja modela določitve bonitetne ocene poslovnih subjektov za pretekla leta po potrebi seveda nadgrajujemo svoj model ocenjevanja poslovnih subjektov. Še zlasti to velja v primeru pojava kakšnega novega vira oziroma novega segmenta podatkov o poslovnih subjektih, za katerega ocenimo, da bi lahko njegova vključitev še dodatno izboljšala naš model ocenjevanja."