Mitja Sagaj
Uspešno leto je za vami; povišali ste prihodke in tudi izboljšali poslovni izid. Čemu vse gredo zasluge za dobro poslovanje v letu 2022?
"Predvsem bi tukaj izpostavil dobro začrtano strategijo, ki ji tudi predano sledimo. Vsekakor pa vse to ne bi bilo izvedljivo brez zavzetega kolektiva, še posebno posameznikov, ki verjamejo/mo v začrtano pot in smo lahko na ta način dober zgled preostalim zaposlenim."
Kako širše gospodarske razmere ne zgolj v Sloveniji, pač pa v Evropi, na svetu vplivajo na vaše poslovanje?
"Za nami je obdobje volatilnih razmer na področju dobavnih verig. Sedaj se to področje umirja, a se obenem kaže določena mera nemira oziroma negotovosti v gradbenem in investicijskem sektorju. Zaradi zmanjšanja obsega investicij oziroma njihove zamrznitve se že odraža val pritiska na cene izdelkov, saj se je obseg naročil na trgu skrčil in je, vsaj po dosedanjih informacijah s trga, pričakovati nadaljnji upad. Na nas to sicer za zdaj ne vpliva, ker smo glede na globalni tržni potencial še precej majhni in gledamo na tovrstne situacije kot na priložnost, saj smo kapitalsko dovolj močni in imamo dobro razvejeno lastno prodajno mrežo na nivoju skupine Systemair AB. Poleg tega izdelujemo prezračevalne naprave, ki so prilagojene posameznemu naročniku in njegovim potrebam, tu pa se konkurenca zmanjša, ker v našem poslu primanjkuje znanja."
"Napačno je vštevati domačo porabo v gospodarske kazalnike, saj je pravi kazalnik izvoz, ki prinaša svež denar, kapital v Slovenijo"
Energetska učinkovitost in trajnost sta v genskem zapisu vašega podjetja, saj ste prisotni v segmentu, ki ima pomembno vlogo v zelenem prehodu. Kakšna zaveza je to za vas? Razmišljate o energetski učinkovitosti in trajnosti pri razvoju vsakega svojega produkta?
"Pomen besede trajnost pravzaprav še ni prepoznan po svoji osnovni funkciji. Trenutno opažamo, da je to izraz, ki se ga uporablja, ker se o njem veliko govori. V tujini ni tako, temveč postaja trajnostna naravnanost vstopnica za plasiranje svojih izdelkov in storitev na trgu. Ker je večinski del naše proizvodnje usmerjen na tuje trge, se na nivoju celotne skupine Systemair AB aktivno vpeljujejo postopki in investicije v vse sestavne dele, ki definirajo pojem trajnosti, pri čemer stremimo, da razvijamo in izdelujemo prezračevalne naprave z najvišjo stopnjo energetske učinkovitosti in digitalne regulacije, ki omogoča optimalno delovanje in popoln nadzor nad sistemi prezračevanja. Ti so postali nujni tako v novogradnjah kot tudi pri obnovi starejših zgradb."
Kako lahko s svojo linijo produktov izboljšujete ogljični odtis stavb?
"Z visoko energetsko učinkovitostjo, ki se odraža skozi visoko učinkovite sisteme vračanja energije iz zavrženega zraka in izrabo alternativnih virov energije, kot so na primer integrirane toplotne črpalke v kombinaciji z indirektnim adiabatskim hlajenjem, lahko izvedemo bistvene prihranke v eksploataciji prezračevalnih naprav. Razvijamo tudi sisteme z nizkim potencialom globalnega segrevanja (GWP) pri integriranih toplotnih črpalkah, kjer ciljamo na hladilna sredstva, ki dosegajo najnižji GWP na trgu tovrstnih naprav."
Kako potekata pri vas razvoj in inoviranje? Se vse to dogaja v matičnem podjetju ali je del tega tudi v Sloveniji?
"Vsi izdelki, ki jih proizvajamo v Sloveniji, so plod razvoja slovenskega razvojnega tima, tega smo v zadnjih letih občutno povečali, ker se zavedamo, da moramo v korak s trendi in potrebami trga."
"Pomen besede trajnost pravzaprav še ni prepoznan po svoji osnovni funkciji"
Kako zelo se je v zadnjih letih spremenil segment HVAC (hlajenje, ogrevanje in ventilacija)? Kateri so najsodobnejši trendi na tem področju?
"Vsekakor se je predvsem v zadnjih treh letih sprejela kopica novih standardov in predpisov v segmentu industrije HVAC. Energetska kriza in visoke cene energentov, predvsem pa nestabilen trg, povezan z energenti, so se pokazali v povečanem povpraševanju po visoki energetski učinkovitosti in v določeni meri tudi samozadostnosti. Trendi so vsekakor v visoki energetski učinkovitosti, izrabi naravnih in obnovljivih virov energije, plitki geotermalni energiji, visoko učinkovitem mehanskem hlajenju in gretju, ki uporabljata hladiva z nizkim GWP, razgradljivosti komponent, ki so vgrajene v tovrstne naprave, ter na drugi strani možnosti reciklaže izdelkov in ponovni uporabi. Na koncu pa ne smemo pozabiti na digitalizacijo in sisteme avtomatske regulacije."
Se soočate s kadrovskimi izzivi, ki so zdaj pereča problematika v številnih panogah? Kako jih naslavljate? Kako ostajate privlačen delodajalec, tudi za predstavnike mlajših generacij?
"V svoji strategiji imamo na najvišjem mestu zapisano znanje. Ker se zavedamo, da je tovrstna specifična znanja zelo težko pridobiti v šoli, smo v ta namen organizirali znotraj podjetja interno univerzo, v okviru katere starejši sodelavci prenašajo praktična znanja na mlajše sodelavce, ki kažejo željo po osebni rasti in rasti v podjetju. Enako velja tudi za proizvodnjo, tam so prav tako potrebne veščine, ki se jih na žalost ne da naučiti v šoli ali preko drugih oblik izobraževanja. Na žalost trenutno mladi ne prepoznajo vrednosti pridobljenih znanj in je za večino merilo visoko plačilo in veliko prostega časa, kar pa seveda ne sovpada s pojmom biti ambiciozen in uspeti. So pa seveda izjeme, ki prepoznajo dodano vrednost delati v našem podjetju, ker je vedno veliko izzivov in možnosti za napredovanje."
Kako vidite gospodarsko okolje v Sloveniji v tem času? Kaj je dobro, kaj morda manjka?
"Trenutno živimo v nekem kaosu, v katerem je gospodarstvo podvrženo številnim eksperimentom, ki slepijo ljudi, da smo gospodarstveniki zlo, ki jemlje revnim in se bogati na njihov račun, kar je neke vrste populističen pamflet, ki nas bo še kako drago stal, če bomo nadaljevali v tej smeri. Napačno je vštevati domačo porabo v gospodarske kazalnike, saj je pravi kazalnik izvoz, ki prinaša svež denar, kapital v Slovenijo. Kar vidim kot dobro, je to, da Slovenci ne odnehamo in imamo ogromno dobrih podjetij in odličnih posameznikov, ki še vedno dajejo dobre reference Sloveniji kot razvojno naravnanemu okolju. Imamo veliko prepoznavnih brandov in to bi nas moralo ponesti naprej, saj smo majhni in se ne bi smeli bati za prihodnost. Vsekakor nam manjka kadra na poklicnem nivoju, kar pomeni, da ta veja izumira in tukaj nastaja nepopravljiva škoda. Prepričan sem, da če nam uspe zadržati znanje in ga prenesti na mlade, se nam ni treba bati za prihodnost gospodarstva v Sloveniji."
