Bioles Horizont, naj mikro in malo podjetje Podravja 2022: Lesno biomaso ponujajo širom Evrope

Damijan Toplak Damijan Toplak
27.11.2023 06:00

Dejan Cverlin, direktor in lastnik uspešnega mariborskega podjetja Bioles Horizont, o prodoru podjetja na številne evropske trge

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Dejan Cverlin, direktor in lastnik podjetja Bioles Horizont: "Naše izdelke dobavljamo skoraj po celotni Evropi, predvsem pa v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji in Italiji ter v Švici, v zadnjem obdobju osvajamo še trge Poljske, Češke in Slovaške."
Andrej Petelinšek

Kakšen je asortiment izdelkov podjetja Bioles Horizont iz Maribora?

"Ponujamo vso pakirano lesno biomaso, ki jo lahko trgovske verige prodajajo na svojih policah - sušene, pripravljene proizvode za kamine in peči. Imamo štiri različne vrste lesnih peletov, drva v različnih pakiranjih, treske za podžig in lesne brikete, ki so zadnjih pet let najbolj iskani izdelki - gre za visokokvalitetne komprimirane produkte, ki gorijo počasi in ustvarjajo malo pepela, primerni so predvsem za kamine. Potrošniki imajo vse več toplotnih črpalk in ob tem kamin, saj ta pomaga toplotni črpalki in ponuja določeno varnost. Naši kupci so lastniki hiš širom Evrope. Odjemalci naših izdelkov pa veliki evropski trgovci za gradnjo, tudi vsi največji v Sloveniji in na Hrvaškem, praktično vsi trgovci, kjer kupiš vse - od kladiva do gradbenega materiala. Naše izdelke dobavljamo skoraj po celotni Evropi, predvsem pa v Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, v Avstriji, Nemčiji in Italiji ter Švici, v zadnjem obdobju osvajamo še trge Poljske, Češke in Slovaške. Omenjene trgovske verige nas vabijo na vse več njihovih trgov, je pa naša omejitev strošek prevoza - nekje do 1500 kilometrov. Večino prodamo prek omenjenih trgovcev, naša maloprodaja - vključujoč spletno trgovino v Sloveniji in na Hrvaškem, po celotni Sloveniji in Hrvaški imamo tudi paletno prodajo na dom - pa predstavlja desetino celotne prodaje, ki je lani v celoti znašala 18 milijonov evrov in bila dvakrat višja kot predlani."

Andrej Petelinšek

Kje imate proizvodnjo?

"Večji del proizvodnje je na Hrvaškem, del v BiH v okolici Banjaluke, kjer proizvajamo sušene pakirane proizvode v vrečah in v kartonskih škatlah. Na Hrvaškem imamo različne dobavitelje, v uporabo dajemo naše stroje in dobavitelji z njimi proizvedejo te izdelke - smo njihov ekskluzivni kupec ter vse nato prodamo sami. V Karlovcu na Hrvaškem imamo največjo tovarno lesnih briketov v Evropi."

Dejavni že 17 let

Od kod ideja za lesno biomaso?

"Naše podjetje je dejavno 17 let, naše hčerinske družbe sicer družinskih podjetij pa so se od leta 1992 ukvarjale s prodajo premoga in do nedavnega še kurilnega olja. Program lesne biomase smo začeli razvijati iz premoga, ki je bil pred leti eden glavnih energentov v Sloveniji, nato so se razvijali drugi energenti, tudi lesna biomasa, ki je bolj ekološki način ogrevanja. Trendi, da se lesna biomasa ponudi v trgovinah kot izdelek, so prišli z Zahoda, saj v urbanih okoljih, kjer mesta postajajo vedno večja, niso imeli dostopa do lesa, in trgovine so te izdelke začele uvajati, kar se je dobro prijelo.

Andrej Petelinšek

Pri lesu je tako, da če ga želiš uporabljati, ga moraš leto prej kupiti, sušiti, skladiščiti, pripraviti - potem ga lahko tisto sezono uporabljaš. Trend so manjše hiše z manj prostora in tam potrebujejo energente sproti - za svoje kamine, ki so vir ogrevanja, kupujejo energente za teden ali dva vnaprej in ne za celotno sezono. So pa ti izdelki - za razliko od nakupa drv v večjih količinah - nekoliko dražji, saj je veliko pakiranja, ročnega dela, tudi embalaža stane. Prebivalci v mestih si zaradi pomanjkanja prostora in časa težko privoščijo skladiščiti več kubikov drv in jih nato še sami obdelati. Pravzaprav izvajamo industrijsko proizvodnjo, ki poskrbi, da je les pripravljen za takojšnjo uporabo v manjših pakiranjih."

Koliko ima vaše podjetje zaposlenih?

"V našem podjetju je 13 zaposlenih - to so skladiščniki, komercialisti, uprava ipd., medtem ko lastnih prevozov ne nudimo, a zanje skrbijo naši logistiki. V naših proizvodnih podjetjih pa so drugi delodajalci, mi tam le dajemo v uporabo infrastrukturo in opremo, torej stroje. Imamo šest strojev, porazdeljenih na več lokacij. Zanje je velika prednost, ker jim garantiramo konstanten odvzem proizvedenega, vnaprej garantiramo vsaj 12-mesečni odjem, njihova naloga pa je, da dogovorjeno proizvedejo pravočasno in v dogovorjenih količinah. Težav s kadri za zdaj nimamo, fluktuacije praktično ni, ostajamo pa pri sposobnih in lojalnih zaposlenih, seveda ponujamo stimulativne plače. Prednost je tudi, da je v delovnem okolju pozitivno vzdušje in medsebojno razumevanje. Z ekipo imamo dvakrat letno izlet v Sloveniji ali tujini in se tudi malo poveselimo."

Koliko prodate na posameznih trgih?

"Glavnino prodaje ustvarimo v Avstriji in Nemčiji. Zelo močan je italijanski trg, a so tam težave s plačilno disciplino. Smo pa na teh z lesom bogatih trgih uspeli, ker trgovci iščejo zanesljivega partnerja, ki lahko v zelo kratkem času dobavi zadostne količine. Da si cenovno ugoden, je predpogoj, drugače pa sta najbolj pomembni kvaliteta in pravočasna dobava. Da imamo zadostne količine blaga, ga skladiščimo na proizvodnih lokacijah, skladišče pa imamo tudi v Mariboru na Poljanah, kjer je mogoč tudi individualni nakup. Skladišče želimo postaviti še v Zagrebu. Prednost več skladiščnih lokacij je v večji zanesljivosti dobave, če bi se na kakšni lokaciji zgodila kakšna naravna nesreča, obenem lahko blago ustrezno 'mešamo' za trgovce, saj slednji zmanjšujejo svoja skladišča. Približno 70 odstotkov prodaje dosegamo v tujini, preostalo prodamo v Sloveniji."

Kakšne načrte imate?

"Naši načrti so povezani s še bolj razširjeno prodajo po Evropi, torej z osvajanjem še več prodajnih trgov. Načrtujemo tudi odprtje poslovne enote v Zagrebu, kjer smo kupili 17.500 kvadratnih metrov zemljišča, in tam bomo gradili nova skladišča in logistični center, iz katerega bi lahko odpremljali blago po cesti v vse smeri. Tam bomo za potrebe skladiščenja in logistike dodatno zaposlovali."

Kako bi kot podjetnik ocenili aktualno gospodarsko situacijo v Sloveniji in širše v Evropi?

"Nemčija je pokazatelj določenih stvari, a na naše produkte ne vpliva toliko gospodarska situacija, kakor segrevanje ozračja in s tem zamik kurilne sezone, ki je zdaj od decembra do aprila. Ker pa je letos ekstremno topla jesen, pričakujemo manjšo prodajo. Lani so zaradi rasti cen plina in vojne v Ukrajini tudi cene vseh lesnih produktov precej zrasle, a smo jih letos znižali že za vsaj 30 odstotkov, tako da se cene počasi stabilizirajo na nivojih izpred dveh let. Smo pa letos vseeno prodajo zadržali na lanskem nivoju, saj smo prodane količine povečali za 30 odstotkov. Zadnja dva meseca pa zaradi izjemno tople zime pričakujemo manjši promet, kakor je bil lani. Lahko bi celo rekli, da so za potrošnike zaradi vseh omenjenih dejavnikov trenutno ugodne cene energentov iz lesa."

Kaj pa za vas pomeni trenutna vojna na Bližnjem Vzhodu in morebitni dvig cen nafte ter s tem kurilnega olja?

"Obstaja še veliko hiš, ki imajo peči tako na kurilno olje kot na drva, in potem nakup določenega energenta vsako leto prilagajajo aktualnim cenam. Tudi sami dostavljamo kupcem drva v maloprodaji in našim trgovcem."

V Evropi poznani po blagovni znamki Greenheat

Koliko je za vas pomembna blagovna znamka?

"Znamko Bioles Horizont uporabljamo predvsem lokalno, drugi trgi pa nas bolj poznajo pod blagovno znamko Greenheat, ki je naša mednarodno zaščitena blagovna znamka, in pod njenim imenom imamo celotno paleto naših izdelkov. S to znamko tudi prodiramo na zahodne trge. Veliko delamo tudi za trgovske blagovne znamke - tako za Bauhaus recimo delamo vse pod njihovo blagovno znamko. Sicer pa prek trgovskih verig prodamo za okrog 2500 kamionov naših 15 različnih produktov."

Skladiščni prostori podjetja Bioles Horizont v Mariboru
Andrej Petelinšek

Kdaj je bilo poslovanje najtežje?

"Nikoli ni bilo tako slabo, da bi bili na robu poslovanja, je pa bilo težko v letih 2012 in 2013, ko so bile tople zime in gospodarska kriza, ko je veliko drugih podjetij šlo v stečaj, tudi v trgovinskem sektorju."

Je les kurjava prihodnosti?

"Les je bil pred sto in več leti - in ostaja kljub novim tehnologijam, ki prihajajo. Vidimo, da potrošniki potrebujejo alternativo, zato je kombinacija toplotne črpalke in kamina pogosta. Kmetijska dejavnost bazira na lesnih sekancih, kar si pogosto sami proizvedejo. Tako za lesne produkte vidimo svetlo prihodnost. Morda toplotne črpalke še najbolj vzamejo tržni delež lesnim peletom, ker ne zahtevajo toliko dela, a sem prepričan, da bo les v določenem obsegu zmeraj na trgu. Seveda pa je zelo pomembno, da je les primerno suh, kar mi dosegamo s svojimi sušilnicami, katerih kapaciteto v BiH pravkar širimo, da zadostimo zahtevnim in visokim mednarodnim standardom in tudi temu, da je identično sušen. Ob osnovnih produktih imamo tudi izdelke za podžig, kot so lesna volna in različne lesne kocke, za poletne mesece pa razvijamo gril program, torej vse, kar potrebujemo za roštilj - to je linija oglja, briketov. Imamo tudi linijo za profesionalce, ki se uporablja v restavracijah."

Dejan Cverlin iz podjetja Bioles Horizont pove, da imajo v Karlovcu na Hrvaškem največjo tovarno lesnih briketov v Evropi.
Andrej Petelinšek

Kaj vam pomeni, da ste bili nominirani za najboljše podravsko podjetje v konkurenci mikro podjetij?

"Vsaka takšna nominacija je potrditev, da smo v zadnjih desetih letih dobro delali in da nas je nekdo opazil. Širšemu krogu ljudi nismo toliko poznani, zelo dobro pa nas poznajo (tehnični) trgovci, ki tudi iščejo zanesljive partnerje, ki v kratkem času zmorejo dobaviti velike količine. Sem pa bil leta 2011 v BiH proglašen za naj menedžerja jugovzhodne Evrope."

Naša država ima bogato tradicijo lesarstva. Se strinjate?

"Slovenija je zelo gozdnata država z velikim prirastom - in niti polovico tega prirasta ne posekamo. Na tem področju smo industrijsko zelo slabi, kar se tiče predelave lesa, katerega se večino proda v tujino v hlodovini, po drugi strani je les težko nabaviti, ko bi ga potrebovali. Imamo pa v Sloveniji pri lesni biomasi 22-odstotni DDV, v Avstriji 11-odstotnega, na Hrvaškem pa le petodstotnega, zato Slovenci za tovrstne izdelke plačujemo več - s tem se pri nas ne stimulira njihove uporabe."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta