Napoved o mejniku milijarde evrov letnih prihodkov so v Skupini Impol, presegli za kar 33 odstotkov, saj so v letu 2022 dosegli 1,322 milijarde evrov prihodkov od prodaje proizvodov, storitev in blaga. Od tega so na domačem trgu prodali za 291 milijonov evrov izdelkov, to je za 59 odstotkov več kot v letu poprej. Na tujih trgih, največ v državah članicah Evropske unije, pa so ustvarili 1,031 milijarde evrov prihodkov, to je za dobro četrtino več. Čisti dobiček preteklega poslovnega leta je znašal 43,5 milijona evrov in je bil za šest milijonov evrov višji kot leto poprej. Količinsko so proizvedli okoli 246 tisoč ton izdelkov, to je za okoli 25 tisoč ton manj kot leto prej. Zaposlujejo že preko 2500 ljudi, vsak od njih pa ustvari skoraj 100 tisoč evrov dodane vrednosti.
Impol je največji predelovalec aluminijevih polizdelkov v Sloveniji, na trgih ponuja valjane in stiskane aluminijeve izdelke najvišjega standarda. Kupci njihovih izdelkov prihajajo iz proizvodno zahtevnejših industrij, kot so avtomobilska, prehrambna, farmacevtska, letalska, gradnja strojev, transport in gradbeništvo. Med glavnimi strateškimi prednostmi v tem slovenjebistriškem proizvajalcu izdelkov iz aluminija izpostavljajo raznovrstne procese obdelave aluminija, kot so litje, valjanje, iztiskovanje, vlečenje, kovanje, izsekovanje, in nadaljnjo obdelavo ter finalizacijo polizdelkov. V svetovni predelavi izdelanega primarnega aluminija, ki je v letu 2022 znašala 68,5 milijona ton, je skupina Impol dosegla 0,34-odstotni delež predelave v primerjavi z na novo izdelanim aluminijem.
Z reciklažo aluminija v boj z nihanji cen surovin
"Na doseženi rezultat je precej vplivala borzna cena aluminija, ki je bila nekaj časa zelo visoka in je celo presegla 3000 evrov za tono," je dejal glavni in izvršni direktor Impola Andrej Kolmanič. Dodal je še, da lahko na ožanje možnosti dobav in nihanje cen svoje glavne surovine vplivajo z reciklažo že obstoječega aluminija. V ta namen so lani registrirali novo blagovno znamko iztiskanih in valjanih izdelkov InfiniAL, ki je rezultat trajnostnega razvoja skupine Impol. Kolmanič o izdelkih znamke InfiniAL pove, da se ponašajo z visoko vsebnostjo recikliranega aluminija in nizkim ogljičnim odtisom. To ponazori s podatkom, da ustvarijo manj kot štiri kilograme ogljikovega dioksida na kilogram aluminijevega izdelka, ob čemer ta izdelek vsebuje najmanj polovico recikliranega aluminija. Tudi v prihodnje v Impolu stavijo na trajnostno proizvedene izdelke, namenjene transportni, farmacevtski in živilski industriji. S tako imenovanim zelenim aluminijem pa optimirajo tudi porabo energije.
Impol v številkah (2022)
1,3 milijarde evrov prihodkov
43,5 milijona evrov čistega dobička
246 tisoč ton prodanih izdelkov
2522 ljudi zaposlenih konec leta 2022
3,5-odstotna fluktuacija med zaposlenimi
Na področju investicij je še naprej v ospredju vlaganje v livarsko-talilne zmogljivosti v njihovi hrvaški tovarni v Šibeniku, kjer je projekt vreden okoli 50 milijonov evrov, trenutno pa so v fazi pridobitve gradbenega in okoljevarstvenega dovoljenja. Kot je dejal Kolmanič za revijo Next Business, je tudi šibeniška družba TLM lani presegla načrtovane rezultate, letos pa se soočajo s padcem povpraševanja. Hrvaško družbo od letos vodi Bojan Kropf, ki dela v Skupini Impol že več kot dve desetletji, že doslej pa je vodil modernizacijo hrvaške tovarne TLM v Šibeniku, kjer zaposlujejo okoli 450 ljudi. Na matični lokaciji v Slovenski Bistrici pa Impol investira v širitev kapacitet na področju kovanja in finalizacije proizvodov, s ciljem zvišanja dodane vrednosti predelanemu aluminiju.
Digitalizacija pomembna tudi v metalurški industriji
Bistriški predelovalec aluminija Impol je decembra z gospodarskim ministrstvom podpisal tudi pogodbo o sofinanciranju projekta digitalne preobrazbe poslovnih procesov, ki so ga poimenovali Indigo. Vodja projekta Denis Špelič je povedal, da je dvoletni projekt vreden štiri milijone evrov, polovico bo prispevala država. Projekt sodi med ukrepe v sklopu načrta za okrevanje in odpornost. V Impolu načrtujejo digitalno preobraziti poslovne funkcije priprave in načrtovanja proizvodnje, notranje logistike in priprave tehnologije, to pa jim bo omogočilo sprejemanje odločitev v realnem času. Predvidevajo tudi prihranke pri porabi energije, optimiranje internih logističnih procesov in porabe vhodnih surovin. Projekt Indigo so umestili tudi v strateške načrte do leta 2026, ki predvidevajo nadaljnjo rast dodane vrednosti na zaposlenega, trajnostni razvoj ter digitalizacijo in avtomatizacijo procesov.
Večina zaposlenih ponosna, da delajo v Impolu
Impol sodi tudi med največje zaposlovalce v Podravju. Večina od več kot 2500 zaposlenih v Impolu je, sodeč po rezultatih merjenja zadovoljstva, zadovoljnih; kar 94 odstotkov jih je ponosnih na to, da so zaposleni v skupini Impol. Zadovoljstvo zaposlenih se odraža tudi skozi druge dejavnike, med katerimi je v ospredju nizka fluktuacija, ki je bila tudi lani le okoli 3,5-odstotna. V Impolu se držijo pravila "pošteno plačilo za pošteno opravljeno delo", zato so povprečne plače v skupini višje od slovenskega povprečja in povprečja panoge. Poleg tega so zaposleni stimulativno nagrajeni za dobre poslovne in tudi svoje posamične rezultate, ob doseženih letnih ciljih so upravičeni tudi do božičnice in trinajste plače.
Srebrno priznanje za "zelene" zlitine
Podjetje Impol R in R je razvilo "zelene" gnetne aluminijeve zlitine, proizvedene brez uporabe primarnega aluminija, za kar je letos dobilo tudi srebrno priznanje za inovativnost Štajerske gospodarske zbornice. Inovacija omogoča proizvodnjo zelenih gnetnih aluminijevih zlitin za avtomobilsko in letalsko industrijo z vrednostjo ogljičnega odtisa, ki jo izbere kupec. S tem namenom so razvili zlitine z več kot 70-odstotnim deležem izdelkov, ki jim je potekla doba uporabnosti. Z ustrezno proizvodno tehnologijo ter postopki kontrole kakovosti pa jim je uspelo ohraniti standardno kakovost proizvedenih zlitin. Proizvodnja poteka na obstoječi opremi in po običajni tehnološki poti, brez zajetja toplogrednih plinov in s poljubno nizkim ogljičnim odtisom. Ključna tehnološka novost je zagotavljanje kakovosti scrapa in taline. Ta je zagotovljena z digitalno sledjo njegove sestave in porekla (z digitalizacijo zank), kakovost taline pa s kontrolo kakovosti vhodne zmesi. V kasnejših fazah procesa prihaja le še do minimalnih korekcij sestave. S to inovacijo, ki jo na trgih že uspešno tržijo, dosegajo za 30 odstotkov višjo dodano vrednost in okoli 70-odstotni prihranek pri primarnem aluminiju ter legirnih elementih.