V okviru Dneva inovativnosti je Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) že 19. podelila nacionalna priznanja najbolj inovativnim podjetjem in inovatorjem v podjetjih in drugih organizacijah. Nacionalno priznanje GZS za najboljše inovacije predstavlja najvišje priznanje inovativnim dosežkom slovenskih podjetij in s tem promocijo inovativnosti v Sloveniji. Podeljenih je bilo 9 zlatih, 31 srebrnih ter 1 posebno priznanje za inovacijski izziv, in sicer inovaciji, ki rešuje izzive covida-19. Nagrajena je bila tudi najboljša inovacija leta po izboru javnosti.
Prejemniki zlatih nacionalnih priznanj GZS za inovacije so podjetje Castoola d.o.o. za svojo istoimensko platformo za ciljano TV oglaševanje, Danfoss Trata d.o.o. za svoj AB-QM 4.0, tlačno neodvisen regulacijski ventil z visoko zanesljivim delovanjem v zahtevnem mediju, podjetje Domel d.o.o. za razvoj in industrializacijo motorja 721, Elan, d.o.o. za zložljive, vsestranske karving smuči Voyager, Hidria d.o.o. za elektronsko komutirani ventilatorji EC R18, Iskra PIO d.o.o. za PIO Flash dekontaminacijski sistem, Radgonske gorice d.o.o. za svoje prvo peneče vino na svetu, ki se proizvaja in okuša v temi, poimenovano Untouched by Light, Red Pitaya d.d. za napravo za zajem in obdelavo podatkov SIGNALlab 250-12 in podjetje SIJ Metal Ravne d.o.o. za orodno jeklo za delo v vročem z izboljšano toplotno prevodnostjo SITHERM S140R.P.
Prejemnik posebnega nacionalnega priznanja za inovacijski izziv 2021- inovacija, ki rešuje izzive covid-19 je Varstveno delovni center (VDC) Zasavje s svojim projektom Gradimo vključujoče, inovativno in povezano Zasavje. Celoten katalog prejemnikov nacionalnih priznanj GZS za inovativnosti 2021 najdete tukaj.
Zgolj inovativnost ni dovolj
Za priznanja na nacionalni ravni se je potegovalo 41 najboljših inovacij iz vse Slovenije. GZS je nagradila tudi najboljšo inovacijo leta po izboru javnosti - v letu 2021 je to inovacija Varstveno delovnega centra (VDC) Zasavje - Gradimo vključujoče, inovativno in povezano Zasavje.
Tibor Šimonka, predsednik GZS, je ob tej priložnosti izrazil zadovoljstvo, "da so med inovacijami, ki kandidirajo za najvišja priznanja, tako produktne in procesne kot tudi trženjske in družbene inovacije. To pomeni, da imamo v naši državi širok in pester nabor podjetij in organizacij, ki ne le srčno željo, ampak tudi sposobnost inovirati na zares širokem področju. S tem pa se tudi ne bojim za prihodnost. Kajti inovativna podjetja so tista, ki bodo jutri ustvarjala novo dodano vrednost, nove možnosti zaposlovanja in s tem soustvarjala tudi blaginjo za državo kot tako."
"Za našo državo je bistven prehod iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov"
Dodal je, da se je pri tem treba zavedati, da sama inovativnost ni dovolj. Inovativnost je proces, ki pripelje do novega izdelka, storitve ali rešitve realizirane na trgu. Poleg nje pa je za uspešnost podjetij potrebno še marsikaj drugega, za to pa so potrebni zavzeti ljudje z vizijo, kako naprej.
Cilj je dvig inovacijskega indeksa nad povprečje EU
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je v svojem nagovoru dejal, da "razvoj in višja dodana vrednost cveti prav z inovacijami! Za našo državo je zato bistven prehod iz komercializacije mišic v komercializacijo možganov". Inovatorje vidi kot nosilce tega prehoda. "Uspešen prehod v naprednejše gospodarstvo lahko zagotovimo samo na krilih inovacij. To je ključni dejavnik uspeha podjetij in konkurenčnosti držav v današnji globalni tekmi, ki se zelo zaostruje," je bil jasen. Med načrti do leta 2030 je navedel povečanje deleža BDP za rast in razvoj, dvig inovacijskega indeksa nad povprečje EU, povišanje števila raziskovalcev v poslovnem okolju ter deleža inovacijsko aktivnih podjetij. Izpostavil je tudi sodelovanje in mreženje, ki presega državne meje.
Profesor, raziskovalec, podjetnik, ustanovitelj in direktor podjetja 1o Aleks Jakulin je v svojem motivacijskem nagovoru orisal, da se inovacije ne dogajajo samo pri izdelkih, ampak tudi v okolju, v katerem nastajajo. Slovenija je majhna država, ki lahko tekmuje s hitrostjo sprememb, je dejal Jakulin. Težavo vidi v tem, da se Slovenija ne zgleduje po majhnih učinkovitih državah, kot so npr. Singapur. "Inovativnost v Sloveniji je včasih molzna krava različnih interesov," je še dodal, pri čemer rešitev vidi v tem, da se inovatorji združijo.
