Krožno gospodarstvo se je rodilo v lesni industriji

Z večjo uporabo lesa pri izdelavi embalaže, gradnji in tudi drugod se približujemo trajnostnim in zelenim usmeritvam razvoja, kar prinaša nižji ogljični odtis in manjše obremenitve okolja. Slovenija ima kot ena najbolj gozdnatih držav v Evropi na tem področju velik potencial. Udeleženci poslovnega foruma z naslovom Les - trajnostni material prihodnosti - Fit for 55, v slovenskem paviljonu Expa v Dubaju so prepričani, da je država na dobri poti.

Okoljske zaveze spodbujajo rabo lesa

Slovenija ima za uveljavitev trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva po besedah generalnega direktorja direktorata za lesarstvo na gospodarskem ministrstvu Danila Antona Ranca dobre pogoje. Ena največjih prednosti po njegovih besedah je letni prirast, ki znaša kar devet milijonov kubičnih metrov lesa. "Ta hrani ogljikov dioksid in ga pozneje veže v lesenih izdelkih tudi do sto let," je dejal Ranc. Ob tem je poudaril, da ministrstvo podpira krožno in večkratno rabo lesa ter prepoznava lesno industrijo in potencial predelave lesa kot ključna za realizacijo Evropskega zelenega dogovora in za znižanje emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov. "Rabo lesa moramo povečati na vseh področjih, kjer lahko les enakovredno nadomesti druge, okoljsko manj primerne materiale," je ocenil.

Les je eden redkih naravnih materialov, ki se jih da večkrat reciklirati oziroma znova uporabiti, so poudarili, in to bi bilo treba izkoristiti. Še več - kot je dejal Miha Humar, profesor na oddelku za lesarstvo ljubljanske biotehniške fakultete, "krožno gospodarstvo se je v lesarstvu in z lesom začelo". Razlaga, da ima izdelek iz lesa v osnovi dolgo življenjsko dobo, nato ga lahko še popravimo, les recikliramo in uporabimo za embalažo, na koncu pa še za energijo. "Veliko možnosti je in večina je enostavnih, a na koncu še vedno več kot polovico lesa v Evropi uporabljamo za kurjavo in energijo," je pojasnil. Dodal je, da bomo to morali spremeniti, hkrati pa bomo morali pravilno skrbeti za gozd, sicer lesa ne bo dovolj oziroma ne bo dovolj kvaliteten.

V Sloveniji manj kot tretjina javnih stavb z naravno konstrukcijo

Ključna sta sodelovanje med več deležniki in povezovanje ne le ministrstev, pač pa tudi podjetij, so dejali predstavniki iz gospodarstva. Da je les pri trajnostni gradnji ključen material, je prepričan arhitekt Jure Kotnik: "Slovenija ima tukaj velik potencial, a zaostaja. Na tem področju so velike priložnosti in številne države so naredile že velik napredek. Tak primer je denimo Francija, kjer je delež javnih stavb z naravno konstrukcijo že 50-odstoten. Slovenija je bila pred približno desetimi leti zelo hitra. Takrat je bil delež naravne konstrukcije v gradnji javnih stavb pri nas 30-odstoten. Kasneje smo bili nekoliko slabši, zdaj pa smo se spet vrnili na 30 odstotkov." Da je pot nazaj težka, je dejala Barbara Šubic iz podjetja M Sora, kjer že 70 let izdelujejo lesena okna. "Imamo odlično tehnologijo in zdaj delamo vse, da imamo vrhunske izdelke. A to je težja pot. Če bi sledili poti naših dedkov in jo in nadaljevali, bi bili trajnostni ves čas," je pojasnila.

Dogodek je obiskala 52-članska delegacija iz lesne in pohištvene panoge ter državnih institucij, ki bodo še vse do petka na razstavi Expo. V tem času bo v slovenskem paviljonu organizirano mreženje, udeleženci bodo imeli možnost poslovnih pogovorov s potencialnimi tujimi poslovnimi partnerji ter možnost strokovnega ogleda izbranih tujih paviljonov na svetovni razstavi. Na ogled bo tudi razstava desetih modnih izdelkov iz lesa, ki so jih naredili študenti mariborske višje lesarske šole.