Timotej Milanov
V Celjskih mesninah načrtujejo številne investicije in vlado pozivajo na pomoč.
V Celjskih mesninah so se kljub težkim razmeram na trgu lotili številnih investicij za posodobitev proizvodnje. Med drugim so zaključili glavni del 5,5 milijona evrov vredne investicije v pršutarni Lokev, s čimer so po besedah direktorja Izidorja Krivca podvojili kapacitete. Znotraj Celjskih mesnin so se lotili prenove nekaterih prodajnih mest, za kar so namenili 2,5 milijona evrov. V družbi bodo kmalu začeli tudi deset milijonov evrov vredno investicijo v povečanje kapacitet in tehnološko posodobitev proizvodnje v Celju. Tako bodo povečali kapacitete obrata za zorenje in rezanje klobas, avtomatizirali bodo linijo za svinjsko meso, povečali bodo tudi kapacitete za hlajenje svinjskih polovic v klavnici. "Naša investicijska aktivnost je trenutno zelo močna. Praktično vse, kar ustvarimo, preusmerimo nazaj v razvoj podjetja." Tako kot druga podjetja v tej stroki poskušajo tudi sami slediti hitro spreminjajočim se trendom na področju prehrane. V zadnjem času so se po besedah Krivca pri tem osredotočili predvsem na zorjeno goveje meso. "Tu lovimo trende, ki so v nekaterih drugih državah, kot je Italija, prisotni že dlje časa. Prav tako na področju mesnih izdelkov, saj delamo vedno več izdelkov z manj maščobami in manj soli ter brez alergenov. Nove izdelke razvijamo tudi na področju šunk." Kljub temu pa sta družba in celotna panoga v nezavidljivih razmerah, saj je njihovo poslovanje oteženo predvsem zaradi dviga cen energentov.
Poceni meso iz Nemčije na naše trgovske police
Krivec se je letos poleti na očitke rejcev zaradi nizkih odkupnih cen odzval z besedami, da slovenska mesna industrija plača več od avstrijskih kupcev. Pri tej oceni še vedno vztraja: "V Sloveniji plačujemo meso po cenah avstrijske borze, ki so med najvišjimi v Evropi, hkrati imamo v Sloveniji še nekatere dodatke, ki jih Avstrijci nimajo. Torej so odkupne cene v Sloveniji med najvišjimi v Evropi, če ne celo najvišje. Težava pa je, da so relativno nizke odkupne cene v Nemčiji in Španiji zaradi zaprtja kitajskega trga in prašičje kuge, ki jo imajo v Nemčiji. To poceni meso prihaja tudi direktno v Slovenijo na trgovske police in še kam drugam, zaradi česar je potem zelo težko prodati slovensko meso, ki je bistveno dražje."
Krivec, ki je tudi predsednik Gospodarskega interesnega združenja (GIZ) Mesne industrije pri Gospodarski zbornici Slovenije, je skupaj z gospodarstveniki iz drugih panog vlado pozval, naj podjetjem pomaga v teh razmerah. Že oktobra pa je Krivec zaradi zvišanja stroškov proizvodnje napovedal podražitev mesa za 10 do 15 odstotkov, vendar trgovci, kot smo že poročali, v večje zvišanje cen za zdaj niso privolili. "Računamo, da bo do tega prišlo 1. januarja, čeprav bo morda treba, glede na podražitev energentov, te zahteve še nadgraditi, če ne bomo uspešni v pogajanjih z vlado glede pomoči." Medtem ko so jim trgovci delno prisluhnili na področju govejega mesa, ki so ga ponekod podražili za pet odstotkov, jim pri svinjskem mesu ni uspelo doseči dviga cen. Dvig cen bi pomenila tudi uvedba sheme izbrane kakovosti. Kot je znano, so igralci v verigi preskrbe s hrano na področju prašičjega mesa dosegli dogovor, da bo sektor vstopil v shemo izbrane kakovosti, ko bo domači industriji na voljo 190 tisoč doma rojenih prašičev. "Komaj potem se bomo lahko šli neko resno prodajo tega mesa. Mislim, da imamo v Sloveniji že dovolj živali, a se žal večina proda na sivem trgu. Ko bomo uredili to vprašanje, bomo že zelo blizu shemi izbrane kakovosti, a to ni odvisno od nas, mesna industrija ves promet opravi na legalnem trgu." Krivec ocenjuje, da sivi trg še vedno zajema več kot polovico prodaje prašičjega mesa. Sam meni, da bi bil najbolj učinkovit ukrep za ulov tako imenovanih "letečih prašičev" v ustreznem evidentiranju in nadzoru nad porabo in zakolom teh živali.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
