Novelo zakona o dohodnini, ki prek postopnega dviga splošne olajšave prinaša nekoliko višje plače za vse zaposlene, je podprlo 45 od 86 prisotnih poslancev, proti jih je glasovalo 40. Zakon so podprli poslanci SDS, NSi, Konkretno, SNS, poslanca DeSUS Branko Simonovič in Ivan Hršak, nepovezana poslanka Mateja Udovč ter poslanca narodnih skupnosti Felice Žiža in Ferenc Horvath. Proti so glasovali poslanci LMŠ, SD, SAB, Levice, nepovezana poslanca Janja Sluga in Jurij Lep ter poslanec DeSUS Robert Polnar. Nekaterih poslancev ob glasovanju ni bilo v dvorani, poslanka SD Meira Hot pa se je vzdržala.
Polnar: Prihodki proračuna se zmanjšujejo za 800 milijonov evrov
Polnar je opozoril, da znižanje prihodkov iz naslova dohodnine v obdobju od leta 2022 do leta 2025 pomeni izpad proračunskih prihodkov v višini 800 milijonov evrov. "V prihodkovni strukturi občinskih proračunov dohodnina obsega dve tretjini tekočih prihodkov, njeno zniževanje pa bi pomenilo podfinanciranje bodočih obveznosti občin," je dejal Polnar. Dodal je, da se prihodki državnega proračuna zmanjšujejo ob popolnoma zamegljenih nadomestitvenih učinkov. "To je potrebno jasno povedati, vse drugo je namreč nesmiselno odpiranje prostora za samoreklamerske manipulacije prilizovalskih zagrizencev," je bil kritičen Polnar. Poslanec Levice Luka Mesec je poudaril, da je predlog zakona nepravičen. "Medtem ko bo višja kasta dobila zastonj električne avtomobile brez bonitete na firme, razdavčene nagrade in praktično prepolovljen davek na oddajanje nepremičnin, boste tistim na minimalnih in povprečnih plačah vrgli par otrobov, da boste rekli, da denar dajete za vse," je dejal Mesec in dodal, da vlada sesuva dohodnino kot drugi največji davčni vir v državi.
Gregorčičeva: Zakon ljudem prinaša višje neto dohodke
Poslanec SD Dejan Židan je opozoril, da ima javna zdravstvena blagajna že danes četrt milijardno luknjo in da ljudje ne morejo dostopati do zdravstvenih storitev, ko so bolni. "Zdravstvo lahko financiramo samo iz državnega proračuna ali iz zasebnih žepov. Vsaka dodatna luknja v državnem proračunu pomeni zdravstvo, ki bo še manj dostopno takrat, ko bolnik potrebuje zdravstveno storitev," je opozoril Židan. Poslanka Konkretno Monika Gregorčič pa je poudarila, da je zakon dober, saj prek davčnih olajšav ljudem prinaša višje neto dohodke, hkrati pa stimulira gospodarstvo v smeri večje produktivnosti in aktivnosti. "Povečuje se tudi sposobnost gospodarstva, da zadržuje in na novo privablja visoko perspektivne strokovne kadre, uvaja se tudi davčne oprostitve za nekatere najbolj ranljive družbene skupine," je dejala Gregorčičeva. "Vseh so nas polna usta, da je potrebno plače davčno razbremeniti, ko pa imamo možnost in priložnost za to, pa so nas vse polna usta, kako tega ne bomo naredili in vedno najdemo razlog, zakaj ne. Tudi če zakon ni optimalen, predstavlja začetek za razbremenitev plač," pa je poudarila Udovčeva.
S sprejemom dohodninske novele se bo splošna davčna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo zavezanci za dohodnino, do leta 2025 postopno zvišala z današnjih 3.500 evrov na 7.500 evrov. S tem bodo vsi zaposleni dobili nekoliko višje neto plače. Stopnja v najvišjem dohodninskem razredu se medtem znižuje s 50 na 45 odstotkov. Zakon prinaša tudi nižjo stopnjo dohodnine od dohodkov od obresti, dividend in dobičkov ter krajši čas, po katerem je odsvojitev vrednostnih papirjev neobdavčena. Med rešitvami, ki jih prinaša zakon, so tudi davčna razbremenitev dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, vnovična uvedba seniorske olajšave ter ugodnejša davčna obravnava nagrad za poslovno uspešnost. Za uporabo službenega avtomobila v zasebne namene, če je ta električen, po novem ne bo treba plačevati bonitete.
Spremembe bodo v veljavo stopile že letos
V zakonu je predvideno, da rešitve veljajo že za to davčno leto. Ker pa je bil zakon sprejet z zamudo, je vlada ta teden podprla dopolnila, ki bi vnesla spremembe med prehodne in končne določbe ter tako določila postopke, ki so potrebni za retroaktivno veljavnost z začetkom tega leta. O tovrstnih dopolnilih poslanci danes sicer niso odločali. Vlada je začetek uporabe zakona predvidela s 1. januarjem letos, saj bi morali poslanci o njem odločati že decembra lani. To se takrat ni zgodilo, ker je vodja poslancev SDS Danijel Krivec tik pred glasovanjem predlagal preložitev odločanja na eno od prihodnjih sej, s čimer je soglašala večina navzočih poslancev.
V SDS so ocenili, da za zakon niso zbrali dovolj podpore, še pred glasovanjem pa so v Levici vložil zahtevo za posvetovalni referendum. Po tem ko so v koaliciji nakazali, da bi bil referendum zanje lahko sprejemljiv, v NSi pa so začeli zbirati podpise v podporo zakonu, so se v Levici premislili in v začetku februarja umaknili pobudo za posvetovalni referendum. Podporo zakonu so večkrat izrekle delodajalske organizacije, medtem ko so na sindikalni strani opozarjali, da gre ob minimalni razbremenitvi dela za precej večjo razbremenitev kapitala.
