Hitro naraščanje števila kriptovalut - v svetu, kjer kraljujejo bitcoin, ethereum, stellar, binance coin, ripplle, cardano in drugi, je zdaj že več kot tisoč valut - terja tudi prilagajanje davčne zakonodaje. In ponedeljkov predlog Finančne uprave RS (Furs) za spremembo obdavčitve dohodkov iz naslova virtualnih valut, da bi se davek plačeval od unovčenega zneska virtualne valute v eno od valut oziroma od porabljenega zneska za nakup stvari, je po izjemnem odzivu javnosti včeraj že doživel dopolnitev, zato bo Furs ministrstvu za finance predlagal dve možnosti obdavčitve poslovanja s kriptovalutami.
Koliko boste plačali v posameznem primeru
V nadaljevanju vam predstavljamo primer preprostega izračuna davka ob nakupu enega bitcoina (BTC) v letu 2018 in unovčenju v teh dneh, in to za oba predvidena načina obdavčitve. Fizična oseba je decembra 2018 kupila 1 BTC po ceni 3000 EUR. Danes je ta BTC prodala oziroma unovčila v vrednosti 40.000 EUR:
• obdavčitev unovčenega zneska v višini 10 odstotkov od prodaje: davek znaša 4000 EUR
• obdavčitev dobička po stopnji 25 odstotkov: (40.000 EUR - 3000 EUR = 37.000 EUR) x 25 odstotkov = 9250 EUR
Odločitev med 10 in 25 odstotki
Po prvotnem predlogu, ko ne bi bil obdavčen dobiček, ampak celoten znesek, ki bi ga fizična oseba, davčni rezident Slovenije, ustvarila ob unovčenju virtualne valute, se bo po včeraj spisani dopolnitvi predloga posameznik ob prodaji kriptovalute lahko sam odločil, ali bo plačal davek v višini deset odstotkov od zneska unovčevanja virtualne valute ali pa bo plačal 25 odstotkov davka od ustvarjenega dobička. Poudarjajo pa na Fursu, da se ta predlog zakona nanaša zgolj na fizične osebe, ne pa tudi na pravne. Ureditev obdavčitve kriptovalut sicer na Fursu predlagajo s sprejetjem novega zakona.
Med predlogi je tudi uvedba mejnega zneska v koledarskem letu, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od dobička, ustvarjenega s prodajo virtualnih valut oziroma od nakupa stvari z virtualno valuto. Po predlogu naj bi ta mejni znesek znašal 15.000 evrov v koledarskem letu. Na Fursu dodajajo, da se je v zadnjih letih na področju virtualnih valut zgodil bliskovit napredek, in s to zakonsko ureditvijo želijo vsaj deloma slediti tem spremembam in poenostaviti stvari.
So kriptovalute omejena zaloga ničesar?
Ameriški milijarder John Paulson, ki je obogatel z upravljanjem delniških skladov in velja za enega največjih zmagovalcev finančne krize pred 13 leti, je v pogovoru za Bloomberg izrazil svoje pomisleke. "Nikomur ne bi priporočal vlaganja v kriptovalute," je bil jasen Paulson, virtualne valute je označil za mehurček, ki se bo prej ali slej izkazal za ničvrednega. Še več - kriptovalute je označil za omejeno zalogo ničesar. Dodaja, da kriptovalute nimajo dejanske vrednosti, edino dejstvo je njihova omejena količina.
Furs ne bi več preverjal ali ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec ter koliko kriptovalut je kupil in prodal. Ambicije so še večje, saj želi Slovenija s tem postati prva država v Evropi, ki se je odločila za tovrsten pristop. Kako novi predlog obdavčitve vidijo v Bitcoin društvu Slovenije, smo povprašali novoizvoljenega predsednika Antona Čepona, ki je dejal, da je različnih pogledov na novi oredlog verjetno toliko kot je članov društva: "Nekateri so absolutno proti obdavčevanju kripto valut, ker valute so valute in tudi ob menjavi kune v evre ter nazaj ne plačaš davka na dobiček. Veliki večini je obdavčitev v višini desetih odstotkov postavljena previsoko, saj zajema tudi vloženi znesek in s tem predlogom ne bodo privabili 'kripto milijonarjev' v Slovenijo. Manjšina pa sprejema obdavčitev kot nekaj nujnega in potrebnega."
V nadaljevanju je Čepon dejal tudi, da se v društvu sprašujejo, kako bo Furs sledil, kdaj kdo preseže letno mejo 15.000 evrov, "zdi pa se nam tudi, da bo z obdavčitvijo narejena velika škoda, saj je smisel kriptovalut, da se jih uporablja za plačevanje, v tem primeru pa bo vsak, ki bo uporabljal novo tehnologijo kaznovan z 10-odstotnim pribitkom na ceno. V največjih krizah se je spodbujala potrošnja z nizkimi krediti, ugodnostmi za potrošnjo, tukaj pa bomo kaznovali tiste, ki bodo želeli trošiti večje zneske."
Po njegovem mnenju se je v zadnjih letih kripto scena dodobra razvila in začela "obračati" velike vsote denarja. Vendar dodaja, da se kljub temu na državni ravni dogajanju ni sledilo in se je na vprašanje kripto trgovanja in kripto zaslužkov vedno gledalo z varne razdalje in kot nekaj, kar bo v prihodnosti morda uspelo, morda propadlo. "Stvari so se vedno odvijale na silo in nihče s strani države se ni dodobra poglobil v sistem in možnost regulacije kripto trga. Tudi zdaj imamo občutek, da se stvar ponovno sprejema na hitro. Predlog bo v obravnavi po vsej verjetnosti dokaj kratek čas in bo možnosti za predloge in spremembe zelo malo," pravi sogovornik in dodaja, da se veliki večini članov društva zdi primerno, da se kripto scena regulira in da postavijo smernice, da pa se je treba zavedati, "da je kripto svet ugledal luč že pred več kot desetimi leti, sedaj pa moramo v nekaj mesecih sprejeti hitre odločitve, da državi ne bi slučajno ušli davki pred naslednjim padcem."
Ambicija uvajati enostavne obdavčitve
V skladu s sedanjo ureditvijo je davčna obravnava dohodka, doseženega iz poslovanja z virtualnimi valutami, odvisna od okoliščin posameznega primera. Načeloma pa za fizične osebe velja, da morajo davek od dobička iz kapitala, doseženega s prodajanjem virtualnih valut, plačati le v primeru, da te dohodke dosegajo v zvezi z opravljanjem dejavnosti. V tem primeru se davčna osnova od dohodka iz dejavnosti ugotavlja bodisi z upoštevanjem dejanskih prihodkov in odhodkov bodisi z upoštevanjem normiranih odhodkov. A ker gre za preveliko število transakcij - po navedbah Fursa jih je lahko tudi več deset tisoč - je treba v današnjem vse bolj digitalnem obdobju uvajati enostavne obdavčitve, ki omogočajo enostavne davčne napovedi ter hitro in enostavno pobiranje davka.
Furs ne bi več preverjal ali ugotavljal, koliko vmesnih transakcij je imel zavezanec ter koliko kriptovalut je kupil in prodal
Glede predloga nove davčne ureditve virtualnih valut še dodajajo, da bo v primeru izgube zavezanec moral to dokazati, torej bo v teh primerih treba pregledati vse transakcije.
V Avstriji špekulativno obdobje
Posamezne države trgovanje s kriptovalutami in njihovo prodajo različno obdavčujejo. Naši severni sosedje so obdavčili prodajo kriptovalut v manj kot letu dni po nakupu, kar so označili za špekulativni rok. V Avstriji tako posameznik ob prodaji kriptovalute plača davek, ki je odvisen od višine prihodkov in njegovega davčnega razreda ter lahko znaša do 55 odstotkov. Prodaja kriptovalute po letu dni ni obdavčena, prav tako ni obdavčen dobiček iz naslova prodaje v višini do 440 evrov tudi znotraj špekulativnega obdobja. Dobička do tega zneska ni treba niti vnesti v davčno napoved.