Jutri na celjskem sejmišču odpirajo letošnjo sejemsko sezono s strokovnim sejmom kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech. Za organizacijo sejma, ki je letos na vrsti četrtič, so se v družbi Celjski sejem po besedah direktorja mag. Roberta Otorepca odločili na pobudo ponudnikov kmetijske in gozdarske mehanizacije: "Ugotovili so, da je tak sejem smiseln v zimskem času, ko imajo kmetje največ časa za razmišljanje o investicijah v opremo, tedaj se tudi izplačujejo subvencije. Že prvi sejem je pritegnil 20.000 ljudi, torej smo vzbudili zanimanje ponudnikov in tudi obiskovalcev, kar je pogoj za uspešen sejem." Lani je prireditev obiskalo okrog 25.000 ljudi, letos pa želijo to številko še malenkost preseči.
Ob pestrem razstavnem programu tudi obsežen spremljevalni program
"Zagotovo se je sejem Agritech v našem prostoru uveljavil kot največji strokovni sejem s tega področja. Izkazalo se je, da kmetje in gozdarji potrebujejo takšen dogodek pred glavno sezono, ko lahko čas namenijo izobraževanju in predvsem novim investicijam," pa je povedala Renata Košenina, vodja Agritecha. Na sejmu se bo letos predstavilo 105 direktnih razstavljavcev iz šestih držav, kar skupno pomeni 350 blagovnih znamk, zelo veseli pa so tudi podpore slovenskih proizvajalcev kmetijske in gozdarske mehanizacije, je še dodala sogovornica: "Veseli nas, da so prepoznali priložnost, ki jim jo takšen strokovni sejem omogoča v dvorani."
Poleg kmetijske in gozdarske tehnike bo na sejmu mogoče videti tudi semena, škropiva, izdelke za gnojenje, obdelavo in varstvo rastlin, namakanje, mineralno-vitaminske in druge dodatke za prehrano živali in še kaj. Skoraj 50 razstavljavcev po besedah Renate Košenina predstavlja repromaterial. Ob pestrem razstavnem programu pa so poskrbeli tudi za obsežen spremljevalni program. "S podporo partnerjev vsako leto pripravimo res strokoven in aktualen program. Drugi sejemski dan, v petek, z Zavodom za gozdove Slovenije pripravljamo pogovor o obnovi gozdov po poletnih neurjih v letu 2023 ter predavanje o usklajevanju javnih in lastniških interesov v gozdovih na primeru Mestnega gozda Celje. Isti dan bomo pripravili tudi posvet in srečanje z naslovom Mlade generacije kmetujejo pametno, na katerem bomo govorili o mladih prevzemnikih in pametnem kmetijstvu," je pojasnila vodja sejma.
Od kmetijstva je mogoče lepo živeti
Kot predstavnica mlade generacije v kmetijstvu je na tiskovni konferenci pred odprtjem sejma Agritech svojo zgodbo predstavila Katja Sinkovič, ki je leta 2016 od očeta prevzela sirarsko kmetijo Sinkovič. "Izziv sem sprejela z veseljem in ponosom, saj sem verjela, da bom nadaljevala uspešno zgodbo trdne kmetije, predvsem ker sem imela zgled, znanje in voljo do dela," je povedala Katja Sinkovič. Ob prevzemu so ravno postavili nov hlev, potem pa je prišla pandemija, zaradi katere so ostali brez dohodka in z visokimi obroki kredita. A Sinkovičeva ni obupala. "Potrebni so bili drznost, inovativni pristopi, tudi malo sreče z okoljem in razmerami na trgu," razlaga sogovornica, ki je dodano vrednost našla v predelavi mleka. Aprila 2021 so na kmetiji lansirali zamrznjen jogurt, ki je postal uspešnica in ga prodajajo v verigi Mercator v Sloveniji. "Noben dan učenja ni bil zaman, saj ti ne da samo novega znanja, ampak tudi vztrajnost," je prepričana Katja Sinkovič, mladim kmetovalcem pa polaga na srce, da se tudi v kmetijstvu splača potruditi. "Brez nič ni nič, brez truda ni uspeha. V tem poslu še nihče ni obogatel, da se pa lepo živeti."
Priložnosti digitalnega kmetijstva
V soboto zveza lastnikov gozdov pripravlja pogovor o vplivu okoljskih omejitev na gospodarjenje z gozdovi, v sodelovanju z Zvezo slovenske podeželske mladine (ZSPM) pa pripravljajo dogodek, na katerem bodo govorili o priložnostih digitalnega kmetijstva. Zveza slovenske podeželske mladine je po besedah predstavnice Urše Skube edina nevladna nacionalna mladinska organizacija, ki povezuje mlade s podeželja in vse tiste, ki čutijo pripadnost podeželju. Mladi kmeti se vsak teden srečujejo v delovnih skupinah, v katerih obravnavajo ključne dokumente kmetijske politike, aktualne tematike in problematike in oblikujejo ustrezna stališča, ki jih nato lahko zastopajo v pogovorih z odločevalci. Med aktualnimi problematikami Skubetova navaja predvsem nevzdržne cene, ki težko sledijo proizvodnim stroškom, dodatna davčna bremena in negotovost trgov. "Omenimo lahko tudi zelo visoke obrestne mere, nekonkurenčnost zaradi živil, proizvedenih po drugačnih standardih v drugih državah, in omejitve okoljske politike," dodaja Urša Skube. Po njenih besedah je potrebno spodbujanje konkurenčnosti v verigi preskrbe s hrano, v kateri je kmet najšibkejši člen, pa nima pogajalske moči. "Ne smemo dovoliti dodatnih davčnih pritiskov na kmeta. Zelo pomembno je, da javnost pravilno dojema kmetijstvo in vse njegove funkcije. Vrednost dela kmeta mora biti prepoznana kot ključna za zagotavljanje kakovostne, zdrave in varne hrane za prebivalstvo ter za razvoj in ohranjanje kulturne krajine," pojasnjuje sogovornica. ZSPM zato mladim kmetom zagotavlja močno podporno okolje, v katerem se lahko povezujejo ter usvajajo nova znanja in veščine. "Verjamemo, da lahko skupaj oblikujemo podeželje v tako okolje, ki zagotavlja kakovostno življenje, nove priložnosti in trajnostni razvoj. Slednjega ni brez sodobnih tehnologij, zato z veseljem sodelujemo na sejmu, ki predstavlja najsodobnejšo tehnologijo. Ta je mladim seveda pomembno proizvodno sredstvo, vendar zaradi omenjenih težav še vedno ni dostopna vsem. Zavedati pa se moramo, da je tehnologija ključna za prve korake k trajnosti, ne le zaradi ekonomske učinkovitosti, ampak tudi z vidika preciznosti kmetovanja." Zanimanje med člani ZSPM je po besedah Urša Skube veliko, zanima jih predvsem, kako vpeljevati sisteme, kako jih združiti z vsemi omejitvami in na kakšen način je mogoče izkoristiti tehnologijo, da se olajša delo na kmetijah.
Mladim, ki razmišljajo o šolanju na kmetijsko-živilskem področju, se na razstavnih prostorih predstavljata dve strokovni šoli, in sicer Šolski center Šentjur in Biotehniška šola Maribor. "Že v preteklih letih smo predstavili programe, za katere izobražujejo, predvsem je zelo veliko povpraševanje po kadrih za mehanika delovnih strojev," pravi Renata Košenina.
Testne vožnje s traktorji, prikaz delovanja strojev, glasbeni nastopi
Za popestritev dogajanja so organizatorji omogočili denimo testne vožnje s traktorji, bodisi samostojno bodisi kot sovoznik, in demonstracije delovanja gozdarskih strojev, ki bodo potekale ves čas sejma na zunanjih površinah. Kot novost so uvedli ocenjevanje za priznanje Naj Agritecha 2024 po mnenju obiskovalcev. "Menimo, da so naši obiskovalci, kmetje in gozdarji, ki v praksi preizkusijo stroje, izdelke in storitve, najbolj pristojni za to, da presodijo, kaj bi v posamezni kategoriji izpostavili kot najboljše," pravi Renata Košenina. Organizatorji pa so poskrbeli tudi za zabavni del sejma, v atriju sejmišča bodo na prireditvenem odru dali priložnost mladim glasbenikom, ki bodo obiskovalce ves čas sejma zabavali z "domačo glasbo, ki takemu strokovnem dogodku tudi pritiče", sklene Renata Košenina.
Informacije za obiskovalce
Sejem je odprt od četrtka, 1. februarja, do nedelje, 4. februarja, vsak dan med 9. in 18. uro.
Cena vstopnice za odrasle je 10 evrov, za upokojence 8 evrov, za učence, dijake in študente 7 evrov. Otroci do 7. leta in invalidi na vozičku imajo brezplačen vstop.
Brezplačno je tudi parkiranje.