Vlada pripravila deset ukrepov za dvig produktivnosti, v paketu davčnih sprememb tudi dodatna obdavčitev nezdrave hrane

Obrtniki in podjetniki so na 19. Forumu obrti in podjetništva v organizaciji Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) vladi predstavili 137 zahtev. Na davčnem področju zahtevajo spremembo dohodninske lestvice in znižanje prispevkov, ugodnejšo davčno obravnavo napotenih delavcev. Med zahtevami z davčnega področja so še uvedba znižane stopnje davka od dohodkov pravnih oseb za mala podjetja in zvišanje praga za vstop v sistem davka na dodano vrednost (DDV) na 100.000 evrov. Za osebne storitve s pretežnim deležem ročnega dela, za izdelke domače in umetnostne obrti in za gostinske storitve zahtevajo uvedbo nižje stopnje DDV.

Na področju dela OZS od vlade zahteva sistemsko ureditev za pohitritev postopkov za zaposlovanje delovne sile iz tujine, določitev novega odpovednega razloga in odpravo administrativnih ovir pri vodenju evidenc delovnega časa. Na področju izobraževanja OZS zahteva učinkovitejši sistem poklicnega izobraževanja, ki bo prilagojen potrebam gospodarstva.

Predsednik vlade Robert Golob je na forumu pojasnil, da je vlada izhodišča davčnih sprememb že poslala v koalicijsko usklajevanje. V vladi so v okviru načrta za dvig produktivnosti sicer oblikovali deset ukrepov. Med njimi je Golob izpostavil: povečanje konkurenčnosti države v svetovni bitki za talente, spodbujanje zagonskih podjetij in nagrajevanje zaposlenih prek delnic oziroma deležev podjetij. Pri tem je najprej treba razbremeniti plače tistih, ki ustvarjajo najvišjo dodano vrednost, in denar usmerjati tja, kjer je največji učinek.

Večje spremembe je Golob napovedal za samostojne podjetnike. Mejo za uvrstitev med zavezance za DDV namerava vlada zvišati s 50.000 na 60.000 evrov in tako izenačiti pogoje poslovanja samostojnih podjetnikov s pogoji za poslovanje malih podjetij. To bodo predlagali zato, ker mora biti status samostojnega podjetnika namenjen samo tistim, ki služijo denar samo zase.

Razpravo o obdavčitvi premoženja je predsednik vlade napovedal v drugi polovici leta. Da bi spremembe uveljavili "na pošten in pravičen način", uveljavitve davkov na premoženje ne predvidevajo pred letom 2027. Davčne olajšave pa bodo razširili na naložbe, ki sodijo na področje zelenega prehoda in digitalizacije. Davčne spremembe, ki jih bodo pripravili v prvem paketu, bodo začele veljati januarja prihodnje leto. Blaž Cvar, predsednik OZS, je izrazil upanje, da bo o predlaganih spremembah že prihodnji teden razpravljal ekonomsko-socialni svet.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Katja Božič je pojasnila, da bodo prvi paket predlaganih davčnih sprememb v javno obravnavo poslali predvidoma do konca maja. V njem načrtujejo tudi dodatno obdavčitev nezdrave hrane in alkoholnih pijač. "Želimo, da to postane podlaga za javne razprave o škodljivih učinkih uživanja takšne hrane in pijač," je pojasnila, poroča STA.

Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je povedal, da na področju zaposlovanja pripravljajo rešitve za hitrejše zaposlovanje visoko kvalificirane delovne sile iz tujine in za skrajšanje postopkov zaposlovanja delavcev iz tretjih držav, prizadevajo pa si tudi za sklenitev dodatnih sporazumov o zaposlovanju tujih delavcev.