Zelena letala rešitev tudi za mariborsko letališče

V mednarodnem projektu Mahepa (Modular Approach to Hybrid Electric Propulsion Architecture), ki ga je financirala Evropska komisija, vodilno vlogo in koordinacijo med partnerji pa je prevzelo podjetje Pipistrel, je s pomembno vlogo sodelovala tudi mariborska univerza. Ekipa je, med drugim, ves čas trajanja projekta, to je štiri leta, skrbela za vso komunikacijo med partnerji ter organizacijo konferenc in delavnic. Na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so naredili virtualni model dveh v okviru projekta razvitih letal, z uporabo očal za obogateno resničnost Holo Lens pa še model Panthere v navidezni resničnosti.

Predstavili so dve štirisedežni letali

Splošni cilj Mahepe je bil premostiti vrzel med fazo raziskav pogonskih tehnologij z nizkimi emisijami in doseganjem okoljskih ciljev za letalstvo do leta 2050. Partnerji v razvoju trajnostnega letalstva so tako konec lanskega leta na Letališču Edvarda Rusjana Maribor predstavili dve štirisedežni letali: Pipistrel Panthera in H2FLY Hy4, ki sta že uspešno prestali tudi preizkusne polete. H2FLY je spin-off podjetja DLR, ki velja za nemško Naso, je povedala Maršenka Marksel, vodja projekta Mahepa na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru. Poudarila je, da je testno letalo Hy4 eno prvih na vodikov pogon, ki sploh leti, kot bistvo modularnega pristopa pa je izpostavila, da je razvite module za majhna letala hitro in enostavno mogoče prilagoditi za večja.

Partner pri projektu je bila tudi evropska agencija za civilno letalstvo Easa, ki jo je predvsem zanimala časovnica, kdaj bi lahko bila takšna letala na tržišču, saj bodo morali do tedaj pripraviti certificiranje in standardiziranje. "Projekt je združil različne partnerje, vsakega s svojim znanjem in kapacitetami (laboratoriji), kjer so pogonske sisteme lahko preizkusili, preden so z letaloma poleteli," je povedala Markselova. Šele med letenjem je namreč mogoče ugotoviti, kje so težave in katerim področjem bo treba posvetiti še več pozornosti, na primer izboljšavam gorivnih celic.

Črpajo izkušnje iz avtomobilizma

Večji del ekipe Univerze v Mariboru je bil vsa štiri leta isti. Sodelovali so profesorji fizike, gradbeništva, prometa, pa tudi ekonomisti. Medtem ko so se preostali partnerji osredotočali predvsem na tehnološke izzive, so se na univerzi vprašali, kaj je treba na letališčih narediti, da bo lahko na njih stekel promet z novimi zelenimi letali. Pripravili so investicijski načrt za letališče, ki je vključeval tudi rešitve za polnjenje hibridno-električnega letala. Pri tem je posebno pomembno, da se baterije ne polnijo prehitro. Markselova izpostavlja, da ima avtomobilski sektor veliko rešitev, ki bi jih bilo mogoče hitro in enostavno prenesti na področje letalstva. "Avtomobilska industrija je slabo začela, kar se tiče različnih standardov. Iz njihovih napak bi se lahko letalstvo veliko naučilo," je prepričana.

Na podlagi obstoječih letov 19- in 70-sedežnih letal so analizirali, na katera letališča letijo in koliko je takšnih povezav. Ko so raziskali segment majhnih letal - ta je prvi, v katerega bodo vpeljali nove tehnologije -, so ugotovili, da sploh ni zahtevno prilagoditi letališč in letališke infrastrukture. "Potrebne so sorazmerno majhne investicije, ki so seveda odvisne od države do države," je prepričana sogovornica. "Veliko je manjših letališč, na katera pozabljamo in ki se ne uporabljajo prav veliko." Devetnajstsedežna letala ne potrebujejo posebno dolge pristajalne steze, tako veliko letališč že izpolnjuje pogoje za vzletanje in pristajanje.

Veliko letališč primernih za zeleno letalstvo

Ko je ekipa mariborske univerze analizirala trenutno stanje, je ugotovila, da je po Evropi zelo veliko letališč, ki so primerna za zeleno letalstvo. "Okoli 70 vozlišč je zelo obremenjenih in ta letališča se ne morejo več širiti, saj imajo prostorske in okoljske omejitve. Majhna letala tudi niso posebno dobrodošla med velikimi potniškimi letali," je razmišljala Markselova. Po drugi strani pa je Letališče Edvarda Rusjana Maribor izpostavila kot tipični primer letališča, ki bi lahko gostilo promet z majhnimi letali. "Infrastruktura je na mestu, ima novi terminal z varnostno kontrolo in zaposleno osebje. A na njem ne poteka letalski promet. Takšna manjša letališča bi bilo treba revitalizirati." Med prednostmi vodikovih in električnih letal so tudi napovedi, da se bo sčasoma cena elektrike in vodika znižala in bosta cenejša v primerjavi s kerozinom, ki mu cena vztrajno raste.

Konkretno so se na mariborski univerzi v sklopu investicijskih načrtov in študij izvedljivosti ukvarjali s tem, kakšne investicije je treba izvesti na letališču, da bi omogočili letalske operacije in polnjenje letal. Drugi del je bila strategija razvoja - pogledati v prihodnost, kje in za kakšne storitve bi lahko uporabili takšna letala. "Velik vpliv bo imela cena vodika, pa tudi višina okoljskih dajatev. In kako bo Evropska komisija podpirala razvoj takšnih letal skozi razvojne programe. Dejstvo je, da je nova tehnologija zelo draga, zato privatni sektor sam ne bo zmogel razvoja. Potreben bo javni denar," je poudarila sogovornica.

Kako naprej?

Za v okviru projekta Mahepa razviti letali so izračunali, da bi bilo z njima mogoče leteti razdalje do tisoč kilometrov. "V primerjavi z navadnimi letali, ki imajo doseg okoli 450 kilometrov, je to še enkrat več," izpostavi Markselova in doda, da so leti, za katere se danes uporabljajo 19-sedežna letala, v povprečju dolgi "zgolj" 350 kilometrov. Med prednostmi trajnostnega letalstva izpostavlja nižje operativne stroške, saj je na primer električni sistem ceneje vzdrževati, je tišji, pri gorivnih celicah pa sploh ni emisij. Letala so zaradi drugačnega propelerja precej tišja.

Sogovornico z univerze zelo skrbi, da veliko razvojnih kapacitet na področju letalstva uhaja iz Evrope na Kitajsko. "Kar se tiče razvoja baterij, smo proizvodnjo že prenesli tja. Gorivne celice se sicer izdelujejo v Evropi, vodik pa so prav tako že začeli pridobivati Kitajci." A Evropa se je medtem začela zavedati pomena obdržati znanje doma. V projektu sodelujoči podjetji Pipistrel in nemški H2Fly imata interes letala razvijati naprej. "H2Fly ima v načrtu razviti letalo večjih kapacitet. Štirisedežna že imajo, v 15 letih pa nameravajo razviti 50-sedežno," pravi Markselova.

Če bo Evropska komisija v prihodnosti objavila kak podoben razpis, s katerim bi se lotili razvoja večjih letal, bi na Univerzi v Mariboru radi pri njem sodelovali, je napovedala Markselova. Prepričana je, da je trenutek, ko se na tržišču pojavi kakšna nova tehnologija, to zmeraj tudi priložnost za katerega izmed novih proizvajalcev, da osvojijo trg.