Temeljne spremembe globalne ekonomije bodo potrebne, da bi se ta lahko povsem transformirala v zeleno gospodarstvo. To bo prineslo tudi izgube delovnih mest, a po drugi strani bo nizkoogljični oziroma brezogljični svet ustvaril številna nova delovna mesta. Pomembno pa bo, opozarjajo poznavalci razmer, da predvsem poslovni voditelji prehod v zeleno gospodarstvo vidijo kot priložnost, ne kot izziv. Študija družbe McKinsey med drugim razkriva, da naj bi pot do brezogljičnosti leta 2050 svetovno gospodarstvo stala dodatnih 3,5 trilijona ameriških dolarjev.
Politiki po vsem svetu so si zelo prizadevali izraziti svojo zavezanost ničelnim neto emisijam, svetovalno podjetja McKinsey pa je, kot poroča Svetovni gospodarski forum, s svojim poročilo tudi natančno izračunalo, koliko bo ta prehod stal. Predvsem gospodarstvo, posredno pa tudi družbo. Iz poročila izhaja, da se bo skupna globalna poraba vlad, podjetij in posameznikov za sisteme za energijo in rabo zemljišč morala vsako leto povečati za 3,5 bilijona dolarjev, če želimo imeti vsaj kakršnokoli možnost, da leta 2050 dosežemo neto nič emisij.
Izračunani znesek pomeni 60-odstotno povečanje glede na današnjo raven naložb in je tolikšen kot polovica globalnih dobičkov podjetij oziroma toliko kot četrtina svetovnih davčnih prihodkov in sedem odstotkov porabe gospodinjstev. Nadaljnji bilijon dolarjev bi bilo treba prerazporediti tudi s področij z visokimi emisijami v sredstva z nizkimi emisijami ogljika.
Stroški zelenega prehoda bodo - "znatni"
"Doseganje ničelnih neto emisij do leta 2050 bi pomenilo temeljno preobrazbo svetovnega gospodarstva," sporoča McKinsey v poročilu z naslovom Neto ničelni prehod: Koliko bo stal, kaj bi lahko prinesel? (v izvirniku The Net-Zero Transition: What Would Cost, What It Could Bring?). Poročilo sicer navaja šest osnovnih značilnosti prehoda v zeleno gospodarstvo, začenši s tem, da bo vplival na vse industrije.
Stroški prehoda na ničelne emisije bodo "znatni", še piše v poročilu. Večina tega se bo zgodila prej v prehodu, vendar bo neenakomerno padla na države v razvoju in proizvajalce fosilnih goriv, kar bo povzročilo tveganja motenj v oskrbi z energijo in zvišanja cen. Spodbudno v poročilu pa je to, da nizkoogljični svet prinaša tudi nove priložnosti.
Spremeniti bo treba tudi prehrano
Najopaznejši vplivi na vsakdanje življenje bodo vključevali naraščajoče račune za energijo, izgubo delovnih mest v panogah z visokimi ogljičnimi izpusti, spremembe v prehrani ljudi in povečanje izdatkov za odpravo naše odvisnosti od fosilnih goriv za ogrevanje domov in potovanj, med drugim piše v poročilu.
Prehod energetskega sektorja na nič ogljika in okrepitev električnih omrežij za spopadanje s pričakovano podvojitvijo svetovnega povpraševanja do leta 2050 naj bi med letoma 2020 in 2040 povečala zneske na računih za kar četrtino, še izhaja iz poročila.
Tudi ko bodo izvedene potrebne spremembe, bodo cene električne energije do leta 2050 še vedno višje za petino, čeprav bi lahko tehnološke inovacije pomagale omiliti rast cen. Stroški bi lahko bili bistveno višji, če proizvajalcem ne bi uspelo zgraditi prilagodljivih in zanesljivih nizkocenovnih električnih omrežij.
Številke, s katerimi še postreže poročilo, so sicer skoraj nepredstavljive. Opustitev fosilnih goriv naj bi terjala kar 185 milijonov delovnih mest, bo pa zeleno gospodarstvo po drugi strani do leta 2050 ustvarilo 200 milijonov novih delovnih mest, vključno z osmimi milijoni v obnovljivih virih energije, vodiku in biogorivih, piše v poročilu.
Koga bo prehod prizadel najbolj?
Potrošniki se že in se bodo še soočali s stroški zamenjave ogrevalnih sistemov doma in avtomobilov, ki jih zdaj poganjajo fosilna goriva, za električne, da bi se izognili hrani z visokimi emisijami, kot je meso, bodo morali spremeniti tudi svojo prehrano. Vendar pa bodo skupni stroški lastništva in upravljanja električnega vozila že do leta 2025 (kot tudi kar nekaj svetovnih proizvajalcev napoveduje nove električne avtomobile za manj kot 25 tisoč evrov) nižji od tistih za bencinsko ali dizelsko vozilo v večini delov sveta do leta 2025, še pravi poročilo McKinseyja.
Napoveduje pa tudi, da bo ta prehod najbolj prizadel industrije z visokimi emisijami - te danes predstavljajo 20 odstotkov svetovnega BDP. Proizvodnja premoga bo do leta 2050 skoraj ustavljena, medtem ko se bo proizvodnja nafte in plina več kot prepolovila. Za 30 odstotkov se bodo podražili tudi stroški proizvodnje jekla, proizvodnja cementa pa bo do leta 2050 dražja za 45 odstotkov, je drzen v svojih napovedih McKinsey.
