Marko Kovačevič
Ko s prvima zmagama prekineš post, ki je na domačem igrišču trajal dve leti, je prezgodaj govoriti o trdnjavi. Je pa slovenska nogometna reprezentanca z uspehoma proti Poljski in Izraelu v kvalifikacijah za Euro 2020 morda položila temeljni kamen za prizorišče, kjer se bodo tudi najbolj kvalitetnim nasprotnikom šibila kolena.
Dolgo so Stožice, največji stadion v državi, edini dom reprezentance. V Kopru je Slovenija nazadnje igrala marca 2016, ko je na prijateljski tekmi z 0:1 padla Makedonija, ki takrat še ni bila Severna, v Mariboru pa novembra 2015, ko je Ukrajina v dodatnih kvalifikacijah dvignila vstopnico za Euro 2016. Selektor Matjaž Kek ne skriva želje, da bi se reprezentanca vrnila v njegovo rojstno mesto, a se zaveda strogih predpisov. "Pošteno je treba povedati, da se to lahko zgodi, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji za organizacijo tekem na najvišji ravni. Prepričan sem, da se bo to zgodilo, je pa treba malo podžgati župana, da se Ljudski vrt čim prej obnovi," pravi Mariborčan.
Amir Karić: Manjkajo koreografije
"Po dolgem času je Slovenija začutila, da je reprezentanca sposobna nekaj narediti. Toliko navijačev že dolgo ni bilo v Stožicah. Njihov odnos je sedaj drugačen. Ljudje so to opazili in so prišli navijat, kar je fantastično. Upam, da se bo nadaljevalo, igralci si to zaslužijo. Škoda, da se nekatere stvari, ko gre za reprezentanco, ne dajo na stran in se navijači ne združijo.
To bi bila pika na i, ki bi dala dodatno energijo igralcem in bi vse skupaj drugače izgledalo. To bi zagotovo pripomoglo k boljšemu vzdušju na tribunah in vrnilo navijanje, kot je bilo včasih. Prepričan sem, da bi bilo vzdušje v Ljudskem vrtu boljše. Viole bi pripravile različne koreografije. To manjka v Ljubljani, ker se ne morejo dogovoriti med sabo, kdo bo kje in kaj bodo delali, kar je škoda. Saj so na zadnjih dveh tekmah navijali v Stožicah, ampak fantje potrebujejo bučno podporo vseh 90 minut." (miš)
Robert Koren: Združiti organizirane navijače
"Bil sem na obeh tekmah in veseli me, da se je zbralo toliko gledalcev. Dobrodošlo bi bilo, če bi se navijači v Sloveniji združili in bi prišli bodrit reprezentanco. Naša generacija je kvalifikacije igrala v Mariboru, kjer je vzdušje drugačno kot v Ljubljani, pravo nogometno. V Stožicah še ni bilo tistega pravega vzdušja, ampak moramo biti veseli, da se je zbralo toliko gledalcev. Nogomet vedno bolj dobiva pravo podobo s popularnostjo in navijači. Verjamem, da se bodo v prihodnosti na tekmah reprezentance zbrali tudi organizirani navijači, da bodo imeli fantje še večjo podporo s tribun. Ko sem sam igral, je bilo v Mariboru enkratno vzdušje, ki nam je dalo veliko dodatne energije. Navijači so dihali z nami. Upam, da se bo to kmalu zgodilo tudi v Stožicah. Dobro bi bilo, če bi na naslednji domači tekmi vsi stopili skupaj in bi organizirani navijači v velikem številu pomagali nogometašem, da dosežejo, kar si vsi želimo." (miš)
Marinko Galić: Kot v gledališču
"Vzdušje v Stožicah je bilo dokaj v redu, ni pa bilo niti približno takšno kot v naših časih za Bežigradom, ko so navijači družno navijali. Oni so nas ponesli, nam dali dodatno moč. Ljudje bi morali čutiti, da morajo še bolj navijati, ko je ekipa utrujena. Navijanje v Stožicah je bilo preveč gledališko, glas so povzdignili šele, ko so naši igralci vzeli žogo nasprotniku in šli čez polovico, sicer pa je bila tišina. Združeni navijači več ne hodijo na tekme. Zdaj jih obiskujejo samo družine, mama, oče, otroci. To je lepo videti, ampak ne navijajo. Nimam nič proti Ljubljani. V Stožice lahko pride več ljudi, nogometna zveza lahko verjetno dobi več denarja, če igrajo tam, ampak kar zadeva ambient in vse ostalo nogometno, je pa Ljudski vrt zagotovo bolj primeren. Igralci so lahko prinašajo rezultate, nogometni zvezi pa denar in sponzorje. Zato je po mojem mnenju najprej treba vprašati igralce, kje bi želeli igrati." (miš)
