Prestopni rok: Najdražji so prišli zastonj

Kup posebnosti je ostalo, se pa številke na nogometni prestopni tržnici počasi približujejo tistim iz obdobja pred pandemijo novega koronavirusa, ki je močno izpraznila tudi mošnjičke najpremožnejših. Teden dni še imajo klubi v najmočnejših evropskih ligah, da poiščejo okrepitve, rekorder prestopnega roka pa je (trenutno) Jack Grealish. Angleški reprezentant se je iz Aston Ville v Manchester City preselili za 117 milijonov evrov odškodnine, kar je najdražji nakup zapravljivih meščanov in sedmi najrazkošnejši vseh časov.

Del investicije je 25-letni krilni napadalec že povrnil. Grealish je v soboto dosegel enega od petih golov, ki so jih aktualni angleški prvaki zabili Norwichu. Milijone z goli opravičuje tudi Romelu Lukaku. Belgijec, ki se je iz milanskega Interja preselil v Chelsea, je včeraj zadel za londonskem derbiju proti Arsenalu. Član idealne enajsterice zadnjega evropskega prvenstva se je v Chelsea, kjer je že igral med letoma 2011 in 2014, preselil za 115 milijonov evrov. Navijači Interja so bili vse prej kot navdušeni, napadalcu, ki je v prejšnji sezoni črno-modre s 24 goli odpeljal do naslova italijanskih prvakov, so očitali, da je šel na kolena za denarjem, Lukaku pa se jim je opravičil, da življenjske priložnosti ni mogel izpustiti. V napadu moštva iz Stamford Bridgea se je pridružil Kaiu Havertzu, rekorderju lanskega prestopnega roka, ki se je iz Leverkusna v London preselil za 80 milijonov.

Največ zapravijo Angleži

Zgodba o največjih zapravljivcih je tudi letos predvsem zgodba o klubih z Otoka. Med desetimi klubi, ki so za poletne okrepitve doslej zapravili največ, je po podatkih Transfermarkta kar sedem angleških. Čisto na vrhu lestvice je Arsenal, ki je za odškodnine odštel 147 milijonov evrov. Največ, 58 milijonov, je plačal Brightonu za centralnega branilca Bena Whita, madridskemu Realu pa je plačal 35 milijonov za napadalnega vezista Martina Ödegaarda, ki je v Londonu kot posojen član galaktikov igral že minulo pomlad.

Manchester United pri odpiranju denarnice ni dosti zaostajal za mestnim tekmecem, Cityjem. Za zdaj. Če se bo končala prestopna saga napadalca Tottenhama Harryja Kana, ki ga že dalj časa povezujejo s sinje modrimi, bo City zanesljivo skočil na vrh seznama letošnjih največjih zapravljivcev, doslej pa je za okrepitve – ob Grealishu je pripeljal še 18-letnega Brazilca Kaykyja iz Flumineseja – zapravil 127 milijonov evrov. United je odštel dva milijona manj, a še čaka, da se bodo bogate odškodnine prelevile v učinkovite poteze na igrišču. Krilni napadalec Jadon Sancho, ki je za 85 milijonov evrov prišel iz Dortmunda, je na začetku nove sezone premier lige v vlogi rezervnega igralca, prilagajanje branilca Raphaëla Varane na novo moštvo pa se je zavleklo tudi zato, ker je moral Francoz dva tedna preživeti v karanteni.

Med klubi, ki so za svoje nogometaše iztržili največ, je na vrhu milanski Inter. Za Lukakuja in Achrafa Hakimija, ki je oblekel dres PSG-ja, je iztržil 197 milijonov evrov. Na drugo mesto se je s prodajo Grealisha izstrelila Aston Villa.

Po zvezdnika brez odškodnine

Je pa prestopni rok med sezonama 2020/21 in 2021/22 poskrbel za kup prej skoraj nepredstavljivih prestopov. Brez odškodnine, po izteku pogodbe, so klubske sredine menjali celo največji zvezdniki. Paris Saint-Germain je sanjsko moštvo sestavil s prostimi igralci. Največji ulov mu je uspel z Lionelom Messijem, ki se je po dveh desetletjih razšel z Barcelono, brez odškodnine je pripeljal dolgoletnega kapetana madridskega Reala Sergia Ramosa, iz Milana najkoristnejšega nogometaša evropskega prvenstva, vratarja Gianluigija Donnarummo, iz Liverpoola koristnega vezista Georginia Wijnalduma … No, čisto zastonj zvezdniki le niso bili. Zgolj Messiju bodo bogati Parižani plačali 35 milijonov evrov na sezono.

Pa PSG ni bil edini, ki je uspešno snubil igralce, ki niso želeli ali niso mogli podaljšati pogodb s prejšnjimi klubi. Real je na tak način ujel Davida Alabo, Barcelona Sergia Agüera, Memphisa Depaya in Erica Garcio, Inter Hakana Calhanogluja in Edina Džeka … Ni ga še konec, a že zdaj velja ugotovitev: poletni prestopni rok zagotovo ni dolgočasen.