Na Ptuj je minule dni znova vabil edinstveni festival pri nas, Dobrote Slovenskih kmetij, ki obiskovalcem na enem mestu ponuja najboljše, kar domači kmetje pridelajo, pa tudi sami predelajo. Da znajo kljub omejitvam kar številni obiskovalci ceniti njihov trud, seveda pričajo predvsem njihove polne vrečke izdelkov. "Nakupili smo sir, veliko sira, pa sadni kruh in pleteno košarico," je našteval eden od njih.
Do vzdržnosti z dodajanjem vrednosti
Tudi letos so v sklopu Dobrot slovenskih kmetij ocenili kar skoraj tisoč dobrot in po besedah častnega pokrovitelja prireditve ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. Jožeta Podgorška, nedvomno tudi takšni dogodki prispevajo k večji kakovosti in varnosti prehranskih izdelkov za domače potrošnike ter k razvoju slovenskega kmetijstva, in tudi posameznih kmetij: "Dvaintridesetič že podeljujejo plakete za najboljše prehranske izdelke. Dvaintridesetič se bodo lahko novi in novi ponudniki pohvalili s to nagrado. In s tega zornega kota lahko zagotovo pozitivno vplivajo tudi na svoje kupce, jih presenetijo, predvsem pa res skrbijo za to, da je tisto, kar dajo od sebe, tudi na podlagi tega tekmovanja, vedno boljše kakovosti." Po drugi strani pa je po Podgorškovih besedah pomemben vsak dogodek, ki javnost opozarja na domačega kmeta, da bi se vsi skupaj zavedali, da je vendarle kmet tisti, ki daje hrano, ki daje stabilnost preskrbi verige s hrano. Podgoršek je sicer v svojem nagovoru ob petkovi otvoritvi festivala med drugim poudaril še ohranjanje velikih ambicij pri ekološkem kmetijstvu in dopolnilnih dejavnostih: "Kajti ravno dobrote slovenskih kmetij nam dokazujejo, da s takšnim kmetijstvom, kot ga imamo v Sloveniji v primerjavi z evropskim, težko vedno konkuriramo po kilogramih in litrih. Lahko pa po dodani vrednosti in kakovosti. In to je tisto, kar moramo izrabiti kot priložnost tudi na slovenskih kmetijah. In verjetno bomo ravno z dodajanjem vrednosti kmetijskih pridelkov na koncu vendarle lahko dosegli tudi cilj primernega dohodkovnega položaja slovenskega kmeta."
Glede na velikost slovenskih kmetij je tudi po prepričanju Petra Pribožiča, predsednika organizacijskega odbora prireditve, ena od strateških usmeritev kmetij prav proizvodnja končnih produktov: "Da zelenjadarji, sadjarji prodajo že osnovni pridelek, predvsem pa, da ga nadgradijo v končni produkt z dodano vrednostjo, kar je tudi ekonomsko uspešneje. Je pa zahtevno. Zato čestitam vsem prejemnikom priznanj. Namreč, dobiti priznanja na Dobrotah slovenski kmetij, ne glede na to, ali je bron, srebro, ali zlato, je velik dosežek za kmetijo."
Nenehno izobraževanje, pa tudi pogum
Da je dopolnilna dejavnost na kmetiji resnično zelo pomembna, je prepričana tudi Sandra Čeh s ptujske živinorejske Kmetije Čeh, na kateri pa se ukvarjajo tudi s pridelavo krompirja, česna ter ptujske čebule: "A moraš biti, da se zanjo odločiš, tudi zelo pogumen. Imeti za sabo neko ekipo, ki te spodbuja, ti pomaga. Zelo pomembno je tudi izobraževanje ter da si v koraku s časom." Sami so tako stavili na nadgradnjo pridelave čebule in česna: "Pridelke posušimo in tudi zmeljemo. Se pravi, jih približamo mladim, bolj modernim kuharicam, ki jim ni do lupljenja in rezanja. Zato mi vse pripravimo za njih, zapakiramo, da je lahko kuha nato bolj hitra." Čehovi so na letošnje ocenjevanje dali 6 izdelkov in za vse prejeli tudi zlata priznanja. "Doma celo leto delamo. In ko pride čas, da svoje izdelke lahko damo na ocenjevanje in dobimo lepe rezultate, smo seveda ponosni, veseli. To je neka potrditev, da je bil trud vložen v prave stvari," je še povedala Čehova.
