Alenka Slavinec, ambasadorka lipicanca in bosanskih planinskih konjev, se izraža s fotografijo, instalacijami, zvokom

31.10.2021 05:20
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Alenka Slavinec razstavlja v Miheličevi galeriji na Ptuju. Foto: Slavica Pičerko Peklar
Slavica Pičerko Peklar

V Miheličevi galeriji na Ptuju je do sredine novembra na ogled razstava Alenke Slavinec, Ptujčanke, ki pravi, da je razstavljati, se razgaliti v rojstnem kraju kot križanje: "In vendar takrat, ko umreš na svojem križu, postaneš končno svoboden." Je vsestranska sodobna umetnica, fotografinja, filmska producentka, okoljevarstvenica, filantropinja, menedžerka, svetovljanka ter ljubiteljica umetnosti in mode. Deluje na različnih koncih sveta in skozi umetniško ustvarjanje povezuje tujino in Slovenijo z rodnim Ptujem.

Kaj je sploh res

Slavinčeva se izraža skozi različne medije in projekte, v katerih prevladuje fotografija: "Fotografiram v sedanjosti za prihodnost, da ohranim preteklost. Prvi sklop ustvarjanja sem poimenovala Wake Up Call – Klic prebujenja, ki je vezan predvsem na naše skupno zunanje okolje, naš planet in družbo, ko vabim posameznika k aktivnemu sodelovanju. Na razstavi sem pod tem naslovom združila v posebni instalaciji potrošniški in medijski svet, ki nam polnita možgane in nas usmerjata do točke, ko se vprašamo, kaj je sploh res. Verjamem, da je sprehod skozi mojo razstavo proces mentalne rasti," pravi avtorica.

Slavica Pičerko Peklar

"Preobrat, hotenje, da pokažem svetu svoj pogled na svet, se je zgodil pred desetletjem v kobilarni Lipica z lipicanci. Takrat sem se globoko v sebi začela vračati v preteklost, še pred svoje rojstvo. Prebudilo se je v meni, ko sem živela v brezkompromisnem New Yorku in so bili lipicanci tisti, ki so me spomnili na dom in mi pomagali zapolniti praznino. Popeljali so me v sedanjost in brezčasje, mi postavili ogledalo in odprli srce. Sledila so potovanja h konjem po celem svetu. Najprej so potovale fotografije z razstavo Slovenia in Us Lipizzaner Horses by Alenka Slavinec, potem sem to združila v svoj življenjski projekt Horse-Dignity-Humanity. Danes sem ponosna ambasadorka lipicanca in naše kulturne dediščine, ki prebuja zavest in odgovornost do lipicancev, da jih cenimo kot naše pomembne sopotnike resnice in čistosti srca, prebujanja ljubezni ter odpuščanja sebi in drugim. O tem govori tudi film Love in Us Lipizzaner Horses, posvečen 30-letnici samostojnosti Slovenije v času pandemije," razlaga umetnica in še dodaja, da konj od človeka zahteva dostojanstvo in razumevanje sebe ter iskren odnos do njega: "V njegovi prisotnosti postaneš vsaj za trenutek to, kar si v resnici. Čutiš predanost, varnost, zaupanje, svobodo in popolnost trenutka, izobilje in življenje samo."

Čas je, da odložimo maske

Alenka Slavinec se izraža tudi v zvoku: "Siliammm sem poimenovala tehniko transformiranja čutenja zvoka, ki ga pojem, vibracije posameznika, sebe in dojemanja svetlobe ter nevidnih prisotnih energij, ujetih v zapisu fotografije. Simiammm je preprosto fotografiranje esence katerekoli materije. Prvič sem to avtorsko tehniko predstavila leta 2008 na XXI. mednarodni likovni koloniji Tima Vrana na Festivalu Ljubljana."

Slavica Pičerko Peklar

Otvoritev Zavedanja enosti je bil dogodek, ki se je začel v ptujskem mestnem kinu s projekcijo filma o lipicancih in z nagovori Phila Laina, ptujske županje Nuške Gajšek in kustodinje ptujsko-ormoškega pokrajinskega muzeja Stanke Gačnik in nadaljeval s sprehodom do Miheličeve galerije. V spremstvu lipicancev s kmetije Zvonka Križaja - Zokija in ob zvokih glasbenic Gaje Klas in Mie Frangež. "Nisem vedela, kakšen odziv lahko pričakujem med domačimi ljudmi, a njihovi odzivi pravijo, da je mesto karnevala pravi kraj za to, da odložim(o) masko. Razstava ima tri dele in tudi sama šele zdaj opažam, da je prvi del sestavljen iz potrošniške družbe, ki ima dve perspektivi: perspektivo posameznika kot potrošnika, kar predstavljajo vsi moji osebni predmeti skozi 30 let, sledi prehod na celoten svet in je odsev današnjega sveta, predvsem v nerazvitih državah," razlaga umetnica.

Obisk razstave, ki je v resnici kar predstava v malem, performans, v katerem nastopajo obiskovalci, kolikor si pač upajo stopiti vase skozi dela Alenke Slavinec, je svojevrstno doživetje: "Ko boste odšli iz galerije, vedite, da to, kar si mislite o meni, nisem jaz, ampak ste vi v danem trenutku svoje zavesti. Ali je to mogoče in ali ste to pripravljeni sprejeti, boste presodili sami."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta