Družinski posel čebelarstva je začela Marjana Lovrec leta 1997, pred tem je dve desetletji delala pri Čebelarstvu Pislak v Apačah na Dravskem polju. Z 2500 panji je to čebelarstvo eno največjih v Sloveniji, medtem ko imajo Lovrečevi 250 čebeljih panjev. Nejc Lovrec ocenjuje, da je v Sloveniji okrog sto poklicnih čebelarjev, ki se s to dejavnostjo tudi preživljajo, skupno v naši državi čebelari kar 11 tisoč ljudi.
Kmalu v Halozah s čebelarsko hišo?
S čebelarstvom se je pri Lovrečevih ukvarjal že Nejčev pradedek Jožef, ki je imel čebele v Halozah v Doleni v videmski občini, kjer po smelih Nejčevih načrtih snujejo, da bi v nekaj letih postavili tudi čebelarsko hišo in se pričeli ukvarjati s (čebelarskim) turizmom. Resda je lokacija haloške domačije "bogu za hrbtom", kot radi rečejo nekateri, a je prav to prednost, da si lahko gostje v neokrnjeni naravi spočijejo od mestnega vrveža, hkrati je domačija od avtoceste oddaljena le devet kilometrov, torej obenem dostopna tudi za turiste. Pri družinskem poslu delajo vsi, tudi oče Branko, pa Nejčevo dekle Lucija, brat Mitja in sestra Mateja pa sta bolj dejavna pri prodaji čebeljih izdelkov. Pridelujejo različne vrste medu - akacijev, cvetlični, gozdni, kostanjev, hojev in smrekov med, a bodo letos zaradi slabe letine na voljo samo cvetlični, gozdni, kostanjev in ajdov med.
11 tisoč ljudi čebelari v Sloveniji
"Letošnje leto je bilo za čebelarje eno najbolj katastrofalnih, saj sta pozeba in hladen začetek pomladi z veliko dežja naredila svoje. Mama, ki se ukvarja s čebelami 44 let, ne pomni tako slabe sezone in letine," pove Nejc Lovrec in še doda, da pridelujejo pri njih tudi matični mleček - tako samostojno kot v mešanicah, in da se je prav Marjana Lovrec pred desetimi leti med prvimi in za zdaj kot ena redkih čebelark začela ukvarjati s pridelavo matičnega mlečka. Pri Lovrečevih pridelujejo še cvetni prah, pa kremne mede, ki se z dolgotrajnim mešanjem spreminjajo v kremaste in se jih potem lažje zaužije, zelo priljubljeni pa so pri otrocih, sploh tisti z okusom čokolade in lešnika, pa borovnice in maline ter cimeta in limone. Izdelujejo tudi propolis in medene likerje. Za zdaj imajo dovolj posla, da se lahko Nejc in njegova mama, ki prihodnje leto odhaja v pokoj, s čebelarstvom preživljata, je pa seveda ogromno dela tako s čebelami kot s prodajo čebeljih izdelkov, pravi Nejc, ki pa ga ta dejavnost veseli in je eden redkih v Sloveniji, ki bo imel s tega področja tudi formalno izobrazbo.
Z izdelki prisotni širom Maribora
S svojimi izdelki so pri Čebelarstvu Lovrec prisotni v Mariboru - na radvanjski in taborski tržnici, pa na Mali tržnici v Dominkuševi ulici, stojnico imajo tudi v Mercatorjevem trgovskem centru na Taboru. Drugače pa se tri- do štirikrat letno udeležijo različnih občinskih prireditev, tudi celjskega obrtnega sejma, veliko prodaje opravijo doma v Zlatoličju. Čebelje panje imajo ob vznožju Mariborskega Pohorja (Vrhov Dol, Hrastje), na Kozjaku (Gaj nad Bresternico), tudi v Ribnici na Pohorju, za akacijev med pa občasno tudi v Prekmurju v krajih Sodišinci in Gederovci. Običajno pridelajo pet ton medu, letos pa ga bo kvečjemu za dve toni. "Nekaj medu imamo v zalogi, a predvidevam, da nam bo zaradi letošnje slabe letine že januarja zmanjkala kakšna vrsta medu. Še dobro, da je država nam čebelarjem nekoliko pomagala, sicer bomo morali počakati na boljšo letino. Obsega čebelarskega posla ne bomo širili, ampak se bomo preusmerili izključno v ekološko čebelarstvo, kar bolj ali manj počnemo že sedaj, ko so naši čebelji panji oddaljeni od mesta, industrije, cest in pa tudi intenzivnega kmetijstva. Obenem je treba varojo, zajedavca pri čebelah, za pridobitev ekološkega certifikata, zatirati z organskimi kislinami in ne z uporabo kemičnih snovi," pojasni Nejc Lovrec.
