Slavica Pičerko Peklar
Že od svečnice, ko se na Ptujskem prvikrat oglasijo korantovi zvonci in po zraku useka zvok bičevega poka, se je napovedovalo, da fašenk, vsem ukrepom navkljub, tudi letos bo. Slišalo se je pubece, ki vedo z biči in tiste, ki si privežejo korantove zvonce okrog pasu že vse pretekle dni. Danes, v soboto popoldan, ko bi od Zabovcev proti Markovcem krenila že trideseta pustna povorka, pa so se začeli na vasi zbirati v korante, piceke, kürike, vile, kopjaše, orače, melike in ruse, pa medvede napravljeni domačini in stopili z domačega na sosedovo in še katero dvorišče. Kdo ve od kod so se vzeli cigani s cigankami in še nekaj pustnih maškar, da je bilo veselo in pisano, pa glasno kot za pusta mora biti. "Kaj češ, za fašenk je treba biti glasen, da preženeš vse slabo, pa dobro je, če rusam in vsem drugim v korpec daš kako jajce, ali klobaso," ve povedati Cencova Neža. Na domačiji sredi Markovcev je čakala, da se od nekod vzamejo domače rusike, a sta njena pubeca, že leta odrasla možakarja za fašenk vedno napravljena v avtohtone pustne maske, z vso svojo in sosedovo deco, za zdravje živine in ljudi letala še po sosednji vasi. "Nikdar, pa naj so bili časi še tako težki, fašenskega düha ni bilo mogoče pregnati iz naših ljudi," so na svoje prednike ponosni v deželi korantov, kjer so tudi te dni vsi, ki jim je mar za ohranjanje fašenskega obredja, na stežaj odprli vrata svojih dvorišč in pozdravili tiste, ki so prišli v vas.
