Gajke so polne, kam z embalažo

V Centru za ravnanje z odpadki (CERO) Gajke letno prevzamejo 25 tisoč ton odpadkov z območja spodnjega Podravja in občine Duplek. Med temi je blizu devet tisoč ton mešanih komunalnih odpadkov in kakih 2600 ton embalaže. Direktorji Javnih služb Ptuj, Komunalnega podjetja Ptuj in Čistega mesta Ptuj, torej vseh treh podjetij, ki v spodnjem Podravju skrbijo za odvoz odpadkov, so župane na zadnjem kolegiju opozorili, da se v Gajkah že soočajo s težavami zaradi nakopičene embalaže.

Z več odpadki se manjša požarna varnost

Kot je povedal Alen Hodnik, direktor Javnih služb Ptuj, ki upravljajo center, bodo maja ali junija napolnili vse zmogljivosti. "Družbe za prevzem embalaže menijo, da so dolžne prevzeti le toliko embalaže, kolikor je njihovi pogodbeni zavezanci dajo na trg, ne pa vse, ki je zbrana v centrih. Ker je veliko spletnih nakupov in podjetij, ki niso dolžna ravnati z embalažo na način kot večji povzročitelji, prihaja do velikih količin neprevzete embalaže," je pojasnil Hodnik. Približno pol zbrane embalaže namreč zaradi slabo urejene zakonodaje nima lastnika, saj manjša podjetja, ki letno ne oddajo vsaj 15 ton embalaže, niso zavezana k ustreznemu ravnanju. Okoljsko ministrstvo naj bi sicer zdaj ukrepalo, a kot poudarjajo v ptujskih Javnih službah, tačas še ni jasno, ali se bo to tudi zares zgodilo, Hodnik ob tem opozarja, da bodo njihove zmogljivosti v Gajkah zapolnjene že maja ali junija, ko brez ustrezne rešitve nove embalaže ne bodo več mogli sprejemati: "Predvidevamo, da bo nekje polovica zbrane embalaže, okoli 1500 do 1700 ton, v naši regiji neprevzete in jo bo treba nekje vsaj začasno, do sprejema interventnih ukrepov, skladiščiti. Trenutno imamo v CERO Gajke blizu 350 ton embalaže, nekaj te še iz preteklega leta." Direktor Čistega mesta Ptuj Kristjan Lorenčič dodaja, da so sami na tem področju že precej naredili in na odgovorne pritisnili preko komunalne zbornice, hkrati pa iščejo tudi različne začasne rešitve v lastni režiji.

O zaprtju sami ne razmišljajo

Že štiri leta v CERO Gajke ne odlagajo več niti ostankov odpadkov, bilo pa naj bi na tamkajšnjih odlagalnih poljih odloženih blizu 245 tisoč ton tovrstnih odpadkov. Okoliški prebivalci so pred zdaj že skoraj 20 leti, oktobra 2002, v podpis med MO Ptuj in takratno Četrtno skupnostjo Jezero privolili s pogojem, da CERO Gajke deluje 15 let. Dogovorjeni čas delovanja centra se je torej iztekel že pred dobrima dvema letoma. Načrtovanega sodobnega centra za ravnanje z odpadki, kot je bilo napovedovano in na številnih zborih krajanov tudi predstavljeno, Ptujčanom ni uspelo zgraditi. Potekajo pa, kot je slišati že nekaj časa, aktivnosti za nadgradnjo obstoječih naprav, ki bi omogočale obdelavo mešanih komunalnih odpadkov, a pred kakršnokoli odločitvijo bo treba oživiti pogovore in pogajanja s prebivalci Četrtne skupnosti Spuhlja, ki v večini zagovarjajo in zahtevajo zaprtje Gajk. Odlagališče ima sicer, tako Alen Hodnik, veljavno dovoljenje: "Trenutno moramo počakati na aktivnosti Mestne občine Ptuj, ki so predpogoj za nadaljevanje naših aktivnosti v smeri spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. Sami o zaprtju CERO Gajke, kjer je zaposlenih 49 naših delavcev, ne razmišljamo."
Ker v državnem iskanju lokacije za termično obdelavo odpadkov sodeluje tudi ptujska mestna občina, so bili o tem že pred meseci obveščeni tudi župani občin spodnjega Podravja, ki pa doslej morebitni gradnji sežigalnice niso namenili kake posebne pozornosti. To bi, po besedah dr. Bojana Pahorja, vodje skupine, ki sodeluje v projektu, morda lahko postavili ob Centralni čistilni napravi Ptuj, ki deluje na desnem bregu Ptujskega jezera. Kot poudarja Pahor, gre tačas zgolj za razmišljanja in nikakor za kakršnokoli odločitev. To bo mogoče sprejeti šele po tehtnem premisleku in ob sodelovanju tistih, ki delovanje sežigalnic zagovarjajo, in tistih, ki v njihovem delovanju ne vidijo trajnostnih ekoloških rešitev.