Mozaiki so jo navdušili že med študijem, pred kratkim pa je imela možnost s posebnim mozaikom opremiti kapelo v Zamarkovi pri Lenartu, ki je bila prej prazna. "Vedno sem kaj ustvarjala. Že od otroštva," pove Ana Šuster Kraner, profesorica likovne umetnosti. Izhaja iz Strme Gore pri Voličini, zadnja leta pa z družino biva v Partinju pri Lenartu. Njena umetniška žilica se je prebudila že v osnovni šoli med urami likovnega pouka, ko je takrat na osnovni šoli v Voličini poučevala Ksenija Lazič. "Že v drugem razredu osnovne šole sem vztrajno zatrjevala, da bom slikarka, ko bom velika," doda o svoji strasti do likovnega ustvarjanja.
Ponoči boljša energija za ustvarjanje
Po osnovni šoli se je vpisala na srednjo aranžersko šolo v Mariboru, po opravljeni splošni maturi pa študirala likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru. "Sedaj že 16 let učim na Osnovni šoli Jožeta Hudalesa v Jurovskem Dolu. Čeprav sem se za študij odločila bolj zaradi likovne umetnosti same kot zaradi poučevanja, me sedaj tudi to navdušuje. Še med poukom na daljavo smo se dobro znašli. Učence sem spodbujala k samoiniciativnosti, k uporabi naravnih materialov, ki so jih morali sami poiskati v svojem okolju. Nato sem z veseljem pričakovala fotografije njihovih izdelkov," razlaga.
Od konca maja do konca junija se je posvečala omenjenemu mozaiku v kapelici, ki je blagoslov nato doživela 4. julija. Ob tem je blagoslov obnovljene kapele sovpadel še z zlato mašo strica Aninega moža, domačina Franca Kranerja. "Idejo za mozaik v kapeli je dal moj mož Boštjan, ki je tudi pomagal pri prenosu stvari v kapelo. Marjan Pučko, duhovnik v župniji svetega Lenarta, pa mi je svetoval pri vsebini mozaika, pri izbiri barv sem imela popolno svobodo. Mozaik, ki je v bistvu obogatil podstavek za kipe svete družine, simbolizira vero, upanje in ljubezen. Kipa Marije in Jožefa sta repliki kipov iz cerkve svetega Lenarta, utrdila in pobarvala ju je Klarisa Sipoš. Kip Jezusa pa je izdelal domačin Albin Irgolič. Pri obnovi kapele, pleskanju in drugem so sodelovali krajani Zamarkove in tako lepo dokazali, da znajo stopiti skupaj," je pojasnila postopek obnove kapele.
"Dober mesec sem preživela v kapeli, saj je mozaik izdelan iz smaltov. To so manjši stekleni kamenčki vseh barv, posebej izdelani za izdelavo mozaikov. Vsak kamenček je nato treba namazati z lepilom in ga prilepiti na podlago, na koncu pa še celoto zafugirati in očistiti. Ampak vsako bolečino v križu je zame odtehtala končna podoba mozaika." Kapela svete družine v Zamarkovi je tako dobila povsem novo podobo in vsebino, Ana pa je prepričana, da jo odlikuje tudi posebna energija.
Z mozaiki se je bolje spoznala pri redovnicah Darinki in Pavli Bajec, kjer se je že med študijem teden dni učila izdelave mozaikov. Sodelovala je tudi pri izdelavi mozaikov na Ptuju in pri izdelavi talnega mozaika v Novi Gorici. "Izdelovanje mozaikov je zame meditacija. Med študijem sem doma lomila ploščice in iz njih izdelovala mozaike okoli vhoda in drugje po dvorišču. Spomladi letos pa sem se lotila še izdelave mozaičnih krogel, ki prav tako lahko služijo za dekoracijo v notranjih in zunanjih prostorih." Vsaka mozaična krogla ima svoje barve in vsebino, oboje pa je rezultat trenutnega navdiha.
Včasih je slikala cele noči, sedaj ji to ob šestletnem Juriju in triletnem Lenartu ne uspe več, razkrije. "Zmeraj se mi je ponoči zdela boljša energija za ustvarjanje." Seveda še zmeraj tudi slika, a zdaj jo posebej navdušujejo mozaiki. "Tudi razstavljala sem, sama ali v skupini. A trenutno mi to ob družini ne uspe. Želim pa si v prihodnosti spet postaviti svoje delo na ogled." Jurij in Lenart sta mamo med izdelavo mozaika v kapeli večkrat obiskala in ji prinesla malico, prav tako pa se ji z veseljem pridružita pri ustvarjanju. Ano pa podpira tudi mož Boštjan, ki kljub obilici dela na družinski kmetiji zmeraj najde čas, da si ogleda njene izdelke. Sicer pa je bila od otroštva njena prva ocenjevalka likovnih izdelkov zmeraj mama Jožica. "Ata in mama me nista nikoli omejevala, hvaležna sem jima za podporo, za spodbude in svobodo," pove.
Dolgi lasje in barvna oblačila
Nasploh jo navdušujejo barve, zelo so ji ljuba unikatno izdelana barvna oblačila. Prepoznaven del njene podobe so tudi njeni zelo dolgi lasje. "Ko sem bila stara pet let, sem imela nazadnje kratke. Najdaljši so merili meter in 42 centimetrov. Danes niso kaj dosti krajši," v smehu pojasni umetnica, ki za sušenje las porabi okoli tri ure tedensko. "Poleti sem jih sušila naravno, na soncu, pozimi s pomočjo kaloriferja. Ne barvam si jih, s sušilnikom pa sem si jih pričela sušiti šele v zadnjem času, saj mi je to poleg otrok lažje, predvsem pa hitreje."
Šele letos si je ustvarila profil na facebooku: "Učenci so me spraševali, zakaj ga nimam, pa me to nikoli ni pritegnilo. Med epidemijo pa se mi je zdelo, da sem tako lažje ostajala v stiku. Vesela pa sem tudi, da sem se povezala s sošolci s fakultete, navsezadnje je že 15 let od naših diplom. Tako sem lahko tudi predstavila svoje ustvarjanje, ki ga v času ukrepov sicer res nisem mogla."
Ana je svoj talent izrazila tudi na družinski kmetiji Kranerjevih v Partinju, kjer hlev krasi njen mozaik krave. "Izjemno vesela sem, ker sem ob mozaikih spet pričela več ustvarjati, med porodniškim dopustom to pač ni bilo mogoče. Spet živim svoje sanje, bi lahko rekla." Je pa tudi ljubiteljica višine, zato je bila posebno vesela panoramskega leta, ki ga je opravila junija letos. "Kako drugačen je svet z višine," je še zmeraj navdušena likovnica, ki je nič ne veseli bolj od ustvarjanja samega in njene družine.
