Če sem danes pogumna, je to zato, ker včasih poguma nisem imela," je v svoji prvi knjigi Na zmenku z dušo zapisala Zvezdana Murko. "Kot otrok sem bila samotarka. Kuhala sem jedi iz trave, nenehno kaj raziskovala v naravi. Zdi se mi, da sem bila takrat najbolj povezana sama s seboj," razloži Murkova.
Stopila je izven okvirov
Danes službuje kot pomočnica vzgojiteljice v enem izmed vrtcev v Mariboru, a z leti je spoznala, da je dolgočasno biti omejen zgolj na en poklic. A svoje delovno mesto jemlje zelo resno, saj je prepričana, da je to izjemno odgovorno delo, lepo, a po njenem mnenju preveč ujeto v sistem, zato jo posebno veseli, da se s sodelavko z otroki velikokrat odpravita na sprehod v gozd. Zavetje dreves je Zvezdani namreč posebej ljubo. Kljub temu da je na videz imela vse, si je pred leti drznila oditi vstran od ustaljenega in stopiti izven okvirov. Meni, da se večina izmed nas preveč obremenjuje, kaj si drugi mislijo o nas in kaj si še morda bodo.
Preko terapij odvrgla velik del bremena
Brez gozda ji živeti ni
Navdušila se je nad Indijo in jo s partnerjem Boštjanom tudi obiskala. "Čutila sva, da sta si jo najini duši želeli obiskati že od nekdaj." Svoje misli deli na svoji osebni facebook strani in na strani Na zmenku z dušo. Nastajajo spontano, pogosto ji ne dajo miru, dokler jih ne zapiše. "Kmalu po tem, ko sem pričela objavljati svoje misli, so me kontaktirali posamezniki in me prosili za nasvet," je bila dobrega odziva vesela Zvezdana, ki želi pomagati ljudem. "Preko teme se da iti in pri tem lahko pomagam, a tudi tema smo mi, vsako slabo počutje, misli, vse to je del nas, brez tega ne gre, kot je dan, je tudi noč."
