Na območju lovrenške občine je ohranjenih pet cerkva, dve večji farni ter tri manjše podružnične. Ena od teh je v lasti občine, kar je redek pojav v slovenskem prostoru. Zgodovinar Ožbej Vresnik je pred časom zapisal, da so k temu posredno pripomogli zakoni razsvetljenega cesarja Jožefa II., ki so po letu 1782 do temeljev pretresli Katoliško cerkev v habsburški monarhiji. Vladar je namreč med drugim odredil rušenje odsluženih cerkvenih objektov.
"Pa vendar Lovrenčanom ti cesarski odloki niso prišli do živega. Tržan iz stare lovrenške družine Jakšetov je kupil oba objekta, kapelo sv. Ane v Puščavi, ki jo je podaril prebivalcem Kumna, cerkev sv. Radegunde pa trški občini," pojasni Vresnik. Slednja stoji v bližini župnijske cerkve sv. Lovrenca. V pisnih virih se prvič omenja leta 1617, čeprav mnogi kronisti navajajo, da je še starejša. Prvotno je bila gotska, današnjo obliko je dobila v prvi polovici 18. stoletja. Sakralni objekt sestavljajo pravokotna ladja z vhodno vežo, zidan zvonik je pokrit z zvonasto-čebulasto streho, kar je po oceni umetnostne zgodovinarke Mojce Polone Vaupotič baročnega značaja. Osrednji oltar je posvečen sv. Radegundi, zavetnici lončarjev in tkalcev, ki je na oljni sliki upodobljena kot opatinja, preostala dva oltarja sta posvečena Devici Mariji oziroma sv. Katarini.
In kako je frankovska kraljica, Radegunda Turinška, žena krutega vladarja Klotarja, postala zavetnica cerkvice na Pohorju? Vresnik razlaga, da Radegunda goduje 13. avgusta, le tri dni po sv. Lovrencu. In ljudska domišljija je oba povezala, čeprav zija med njima več kot 300-letna časovna vrzel. Po ljudskem izročilu sta brat in sestra. "Ob njunem godu letijo svetlikajoče se svetinje od cerkve sv. Radegunde do cerkve sv. Lovrenca in nazaj, kar je lepa ljudska razlaga za zvezdne utrinke ob jasnih avgustovskih nočeh," je še zapisal Vresnik.
