Slavica Pičerko Peklar
V enem zamahu, bi rekli tisti, ki so spremljali Zorana Tairovića pri njemu lastnem slikanju podobe Orfeja in Evridike. Še več njegovih del je do 10. julija na ogled v zasebni galeriji Luna, le nekaj korakov proti osrednjemu ptujskemu mestnemu trgu.
Ruši predstave o Romih
Zoran Tairović je akademski slikar, komponist klasične glasbe, avtor opere, režiser številnih filmov, aktivist in duhovni oče State of the art, kulturnega središča, ki povezuje umetnike iz celega sveta in je prireditelj številnih festivalov in dogodkov, ob vsem tem pa se ponaša z znanstvenim doktoratom. Kot pravi, želi s svojim delom rušiti predstave o tem, kaj naj bi bili Romi, in nam ponuja nov vpogled v bogastvo in izjemnost njihove kulture. In kako se je Tairović, ki je pred desetimi leti z razstavo Ciganska molitev sodeloval na četrtem Festivalu romske kulture Romano v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, znašel na Ptuju? Že leta, pravi, je iskal podobo Orfeja, da bi ob pogledu nanj ustvaril svojo zgodbo. "Ko mi je Peter Srpčič, direktor ptujskega gledališča, s katerim sva se spoznala na enem od gostovanj v Novem Sadu, povedal, da pred vašim gledališčem stoji Orfejev kip, se nisem mogel upreti želji in, glejte, danes tukaj ob Orfejevem spomeniku pijem kavo, korak vstran pa nastaja moje videnje zgodbe z Orfejem v rdeči podobi," pravi vsestranski srbski umetnik romskega rodu.
"V Mestnem gledališču Ptuj se že dolgo trudimo, da bi naši gledališki hiši vdihnili dušo in ji dali podobo pravega umetniškega hrama. Z Zoranom Tairovićem sva se hitro dogovorila za sodelovanje in ta projekt je živa oblika sodelovanja z Novim Sadom, ki je aktualna evropska prestolnica kulture. Tairović je vodilni zagovornik in promotor romske kulture in pravega izročila Romov na način, kot ga pri nas ne poznamo, saj to skupnost pogosto označujemo pejorativno in površno. Dejstvo je, da je romska kultura, predvsem glasba, dala osnovo glasbi vse Evrope, da sta romska mistika in ezoterika temelj evropske ezoterike, da so Romi v naše kraje prinesli številne obrtne spretnosti in znanja, brez katerih bi bila Evropa veliko bolj pusta in brezdušna. Zato je bil čas nastajanja te umetnine odlična priložnost za vse, da ustvarjalca v živo spoznajo in prestopijo meje predsodkov ter izkusijo živo moč umetniškega duha tega genialnega vsestranskega umetnika in misleca," je nad sodelovanjem s Tairovićem navdušen Peter Srpčič.
Posega po že skoraj pozabljenem kultu tarota
"Za Zorana Tairovića lahko rečemo, da je izrazit kolorist, njegova izbira barv in kompozicijska gradnja slike delujeta zelo sveže in sproščujoče. Njegova dela spominjajo na sodobne kolaže in grafite, ki jih srečujemo v velikih mestih. V galeriji Luna predstavlja manjša dela, ki spadajo v njegov zadnji umetniški opus, naslovljen Tarot - velika arkana. Ustvarja klasična slikarska dela, s katerimi želi razširiti vedenje o romski skupnosti, njeni zgodovini in kulturi. V tem zadnjem ciklu posega po že skoraj pozabljenem kultu tarota, igre s kartami, ki je povezana z vedeževanjem in ima romske korenine. Ustvarjene podobe prikazujejo romsko interpretacijo starih biblijskih zgodb, vzetih iz zgodovine umetnosti in preoblikovanih v sodobne podobe z novimi konteksti in simboliko, ki se navezuje na kultno magijo," je v katalogu, ki spremlja Tairovićevo razstavo v Luni, zapisala Doroteja Kotnik, umetnostna zgodovinarka in kustosinja, ter dodala, da zapletena simbolika tarota, pomešana s krščansko tematiko, zahteva aktivnega razmišljujočega opazovalca, ki bo odkril sugerirano sporočilnost.
