Na Ptuju 70 let kmetijskega šolstva: Upamo, da se bodo mladi še odločali za ta poklic

Na Ptuju je bila pred sedemdesetimi leti, leta 1953, ustanovljena Poljedelsko-živinorejska šola Turnišče, ki je imela svoje prostore v turniškem dvorcu. Šola je takrat imela kmetijsko-gospodarski oddelek in oddelek traktoristov, ustanovljena pa je bila, ker je ptujsko območje kot pretežno kmetijsko nujno potrebovalo ustrezno izobražene kmetovalce, ki so vodili svoje kmetije in delali na takrat številnih kmetijskih posestvih in v različnih kmetijskih organizacijah.

Šolski posestvi na Turnišču in Grajenščaku

Leta 1980 se je šola preselila na Ptuj in bila vključena v Srednješolski center za gospodarstvo in upravo, ki se je kasneje preimenoval v Srednješolski center Dušana Kvedra Ptuj in potem v Srednješolski center Ptuj. Takrat so poklicno dve- in triletno izobraževanje nadgradili s strokovnimi štiriletnimi srednješolskimi programi, kar je bilo nadvse dobrodošlo, saj so morali do takrat dijaki nadaljevati šolanje v Mariboru, da so lahko pridobili naziv kmetijski tehnik. V letu 1998 se je šola s takratnim imenom Poklicna in tehniška kmetijska šola Ptuj ponovno vrnila na Turnišče, saj je dobila v upravljanje del tamkajšnjega gospodarskega poslopja in zemljišča. Od leta 2008 je na Višji strokovni šoli Šolskega centra Ptuj mogoče nadaljevati šolanje s študijem, ki je danes poznan kot Upravljanje podeželja in krajine. V zadnjih 15 letih izvajanja tega programa je naziv inženir kmetijstva in krajine pridobilo okrog 150 diplomantov, ki so danes uspešni gospodarji na kmetijah ali strokovni delavci v kmetijskih podjetjih in obratih.

Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo

Leta 2021 so bili po sklepu ministrstva za izobraževanje z reorganizacijskim aktom Šolskega centra Ptuj kmetijski izobraževalni programi umeščeni na šolo z novim imenom Šola za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Nobeden od kmetijskih programov s to spremembo ni bil ukinjen in poslanstvo šole je ostalo nespremenjeno. Šola se povezuje z gospodarstvom v regiji, v učnem procesu se prepletajo izobraževanje dijakov, izobraževanje in usposabljanje odraslih ter strokovno delo. Kvaliteten pouk in usposabljanje pri delodajalcu sta temelja za pridobitev strokovnih, praktičnih znanj, navad in spretnosti, kot so komunikativnost in timsko delo, strokovnost in podjetnost.

V kmetijske izobraževalne programe vnašajo čim več praktičnih znanj in projektnega dela, pri katerem dijaki in študenti razvijajo inovativne in podjetniške pristope v kmetijsko stroko. Poleg šolske posesti na Turnišču ima šola še sadjarsko-vinogradniško posest na Grajenščaku, kjer imajo primerne možnosti za praktični pouk, specializirane delavnice, opremljeno klet in kuhinjo.

Cvetka Pintar: "Udeleženci kmetijskega izobraževanja in učitelji imamo vse možnosti, da se v okviru mednarodnih projektov izobražujemo tudi v tujini. S strokovno dejavnostjo in izobraževanjem odraslih dopolnjujemo pedagoško delo, učitelji utrjujejo stik s svojim strokovnim okoljem, dijaki pa spoznavajo razmere na področju pridelave, predelave, trženja in storitev. Upamo, da se bodo mladi v prihodnje, kljub v tem času zelo težkim razmeram v kmetijstvu, še odločali za ta poklic, ki v veliki meri ni le poklic, temveč tudi poslanstvo za upravljanje naravnih virov slovenskega podeželja, ohranjanje kmetijskih gospodarstev in s tem za zagotavljanje pridelave kakovostne, lokalno pridelane in varne hrane."

Zadnji dve leti kmetijsko izobraževanje torej poteka v okviru Šole za ekonomijo, turizem in kmetijstvo. Devetošolci lahko izbirajo med več programi, tako da je kar v domačem okolju mogoče pridobiti znanje in veščine s področja gastronomije in hotelirstva, se izobraževati za kmetijsko podjetniškega tehnika, vpisati smer gospodar na podeželju, cvetličar ali pomočnik v biotehniki in oskrbi. Na šoli ob teh programih izobražujejo še v smereh ekonomski tehnik, tehnik oblikovanja in trgovec.