Napovedali so, da ne bo več mogel trenirati. Toda atletika ga je rešila

Katarina Trstenjak
27.04.2019 06:31

Simonu Jurmiću so napovedali, da ne bo več hodil brez bolečin, kaj šele treniral. Potem je spoznal atletiko in vse je bilo drugače.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Boštjan Selinšek

Tudi tistim, ki Simona Jurmića ne poznajo, ob prvem srečanju z njim kmalu postane jasno, da je še ne 24-letni fant v odlični fizični pripravljenosti, da mu gibanje, kot sam pravi, predstavlja življenje. Toda za njegovo postavo športnika se skriva tudi izredno odrasel mlad fant, ki poleg telesne skrbi tudi za svojo duhovno plat in rast. In prav s tem je premagal tudi zelo resno diagnozo, ki so mu jo postavili že pri 15 letih, in sicer, da najbrž ne bo nikoli več hodil brez bolečin, kaj šele treniral.

Atletika je bila preobrat

V rani mladosti je Simon, katerega družina se je v Zlatoličje preselila, ko je bil star šest let, namreč treniral nogomet. In ko se je pri tem tako poškodoval, da mu je leto dni kasneje specialist za športne poškodbe podal omenjeno mnenje, je bil v velikem precepu. "Z njegovo anamnezo je padla moja odločitev. Želim trenirati nekaj bolj telesno izpopolnjujočega, kot je nogomet. Pred tem sem se gibal večinoma iz užitka ob zmagah na nogometnih tekmah in zaradi druženja z ekipo. Potem sem dejal, da želim okrevati in se udejstvovati. Odšel sem na prvi trening atletike na Ptuj. Ko bi znal opisati svojo osuplost nad neomejeno količino vaj, ki sem jih takrat videl in doživel! Moje obzorje je ob atletiki. V trenutku sem posvetil ves svoj čas treniranju atletike ter nogomet popolnoma opustil. Pa tudi takrat to ni bilo zaradi ljubezni do gibanja. Pri atletiki sem preizkušal različne discipline. Ostal pa pri metih. Bil sem povprečen metalec. Gnalo me je navdušenje nad treningi in spreminjanjem lastnega telesa. Atletike nisem nikoli opustil, zmeraj je in bo v meni. V vsakodnevni praksi jo koristim na različne načine," razlaga Jurmić, ki je tudi tudi svojo študijsko pot nadaljeval v tej smeri.

Boštjan Selinšek

Hodil po Evropi

Trenutno posveča večino časa play-fightu Bruna Caverna. To je nekakšna kontaktna improvizacija, pri čemer najdemo ogromno principov starih borilnih veščin. "Je ena globljih gibalnih praks, kar sem jih srečal," pove o svojih trenutnih športnih poteh. "Najraje se podam v nekaj novega, tisto raziskujem ter se prepustim toku zanimanja, dokler me ne popelje naprej."

Boštjan Selinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta