Prva seja ptujskega mestnega sveta po poletnih počitnicah je minila brez večjih presenečenj. Osrednja točka je bil predlog odloka o proračunu občine za leto 2022 v višini slabih 40,4 milijona evrov, kar je za 3,1 milijona več kot letos. Prihodke načrtujejo v višini dobrih 33 milijonov evrov, odhodke pa v višini 39,2 milijona. Primanjkljaj v višini 6,1 milijona evrov bi pokrili tudi z zadolževanjem za šest milijonov.
Več kot 30 projektov
Največji delež priliva so davčni prihodki, dobrih 51 odstotkov. "Bistveno povečujemo transferne prihodke, za 3,4 milijona evrov, ter kapitalske, za dva milijona evrov. Pri odhodkih je največji delež za investicije, slabih 17,9 milijona evrov, kar je 1,9 milijona več kot v trenutno veljavnem proračunu. Namenjeni bodo za več kot 30 načrtovanih projektov. Največji je odvajanje in čiščenje odpadne vode v porečju Drave, sledi revitalizacija Stare steklarske in Vrazovega trga, nadaljujemo z vzdrževanjem cest in izgradnjo regionalne kolesarske povezave," je pojasnil Benjamin Panikvar, vodja oddelka za javne finance. Vse večje projekte sofinancirata Evropska unija in država. V ptujski proračun so prvič vključeni tudi projekti, ki so jih občani izglasovali v okviru participativnega proračuna. Gre za 15 projektov v skupni vrednosti 124 tisoč evrov.
"Nadaljujemo projekte, ki smo jih zastavili v tem letu in še niso realizirani, ker so res kompleksni. V naslednje leto pade zaključek evropske perspektive, kar pomeni, da delamo vse evropske projekte in se tudi zaradi tega kar močno zadolžujemo. Govorimo o dokončanju kanalizacije, vseh treh kolesarskih odsekov, imamo Staro steklarsko, pločnike na Rogozniški cesti ... Čaka nas kar veliko dela, tudi vse tisto, kar smo letos začeli, pa nam iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bo uspelo realizirati," je komentirala županja Nuška Gajšek.
Vztrajajo pri mrliški vežici
Svetniki so se v razpravi strinjali, da je osnutek proračuna dobra osnova za 30-dnevno javno razpravo, ki sledi. Milan Klemenc (Desus) je izpostavil manjša sredstva za vzdrževanje v četrtnih skupnostih. Opozoril je tudi na lani začeti projekt izgradnje novega poslovilnega objekta na rogozniškem pokopališču, o katerem se zdi, da se je ustavil. Županja je v razpravi zagotovila, da projekta ne umikajo, ostaja v obstoječem proračunu: "In-house naročilo je bilo z 1,3 milijona evrov previsoko, zato ga nismo sprejeli. Delamo optimizacijo. Zdi se mi nesprejemljivo, da bi se, ker so se cene zaradi covid krize zvišale, dodatno zadolžili za 2,3 milijona. Morda bo naslednje leto drugače. Malo moramo biti tudi racionalni, ne pa, da se zaletavamo. Poskusili bomo dobiti ugodnejšo ponudbo."
Več pozornosti bi bilo treba nameniti dolgoročnim strateškim projektom
Marta Tušek (Desus) meni, da ni treba vztrajati pri novogradnji, ampak bi se morali vrniti k sanaciji obstoječe vežice. Po njenih informacijah se projektant slabo odziva: "Tak izvajalec ni korekten. Treba je ukrepati glede podjetja, ki je očitno sebi projektiralo spomenik za nam nedosegljivo ceno." Alen Iljevec (Lista Ptuj je naš) je ob razpravi o poslovilnem objektu na pokopališču izrazil prepričanje, da je bilo že vseskozi jasno, da sredstev ne bo dovolj, in apeliral, naj občina rezervira zadostna sredstva. Po njegovem pa tudi ni računati, da bodo cene v gradbeništvu kmalu padle.
Po mnenju Janeza Rožmarina (NSi) je milijon evrov za obnovo cest premalo. Bolj strateško bi morali gledati tudi na podporo gospodarstvu. Spomnil je še na nujnost skorajšnjega investiranja v OŠ Breg in da bi morala občina ob prodajah nepremičnin razmišljati tudi o njihovem nakupu. Nosilec liste Štefan Čelan pa je opozoril, da Razvojna podravska konferenca, ki jo pripravljajo, predvideva deset strateških projektov celotnega Podravja, v katere bo vključena tudi ptujska občina in za katere bi morali zagotoviti vsaj minimalne proračunske postavke: "Ne nazadnje je mestni svet podprl predlog termične obdelave odpadkov. Če tega ne bo v proračunu, bomo do resornega ministrstva oziroma vlade zelo težko dostopali."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
