Člani Turističnega društva Klas so preteklo soboto na Selah pri Polskavi prikazali star ljudski običaj pranja perila v potoku Polskava. Perišča spadajo med kulturno dediščino in z obujanjem teh običajev organizatorji poskrbijo, da ne tonejo v pozabo. Živo perišče v Selah pri Polskavi pripravijo vsako zadnjo soboto v avgustu."Včasih je bila pri hiši vsaj ena ženska zadolžena za pranje perila, čeprav so hitro vključevali v delo tudi otroke. Komaj je otrok začel hoditi, mu je že mati namenila lažjo nalogo v povezavi s pranjem. Kadar je gospodinja prala samo za svojo družino, je to delo opravljala po navadi enkrat na teden, največkrat pa samo enkrat na mesec, in to ob petkih in sobotah," je razložila predsednica TD Klas Sele pri Polskavi Milena Selinšek.
Dokler ni bilo pralnega praška, so prale z bukovim pepelom in maščobo
Manjša razstava pralnih pripomočkov
"Oblačila so namočile v lesene čebre do naslednjega dne. Dokler še ni bilo pralnega praška, so prale z bukovim pepelom in maščobo. V soboto so oblačila namilile in jih drgnile ob riflmašino, dokler niso spravile umazanije s perila. Nato so cunje zložile v čeber ali kotel in jih polile z vrelo vodo. Spirale so s pomočjo korita v škafu ali so hodile k perišču, kjer je bila čista voda. Perilo so nosile v čebrih, na glavo so si podložile svitek. Kjer so bila že kamnita perišča, so ob kamnu tolkle in drgnile perilo, dokler ni bilo čisto," star običaj razloži Selinškova. Ko je bilo perilo oprano, so ga obesile na sonce, da se je posušilo, nato pa so ga skrbno zlikale. Ob tej priložnosti so pripravili manjšo razstavo pripomočkov, ki so jih gospodinje nekdaj uporabljale za pranje - riflmašino, škaf, čebre ter raznovrstne stare pegle oziroma likalnike - takšne, v katere je bilo treba dati žerjavico ali vroče kamenje. In seveda tudi za nekdaj značilno perilo - pumparice, moške gate, lanene rjuhe, prte, firtohe in drugo.
Nekdaj perilo pretežno iz lanu
V preteklosti so bila oblačila, rjuhe, perilo in drugo izdelani iz lanu. Postopek obdelave lana v uporabno vlakno je bil večstopenjski in zahteven. "Lan so pridelali običajno doma. Najprej ga je bilo treba posejati, potem lan zraste in zacveti - zanimivo je, da lan cveti samo dopoldan, popoldan pa ne. Ko je dozorel, so ga populili in posušili. Ko so bila lanena stebla suha, so jih položili na tla in jih s posebnimi orodji lomili oziroma trli. Nato so jih namočili in posušili ter ročno česali. Ženske so ga nato spredle v prejo, ki so jo uporabili za tkanje blaga, iz njega pa so naredili rjuhe in oblačila," je razložila Marica Motaln. Znano je, da je laneno platno grobo in zahtevno za pranje ter likanje, mehkejše je postalo šele po večkratnem pranju. Prireditev so popestrile ljudske pevke KUD Gaj iz Zgornje Polskave, za obiskovalce pa so po prikazu pranja perila v potoku pripravili veselo druženje ob bogato obloženih mizah.
