Hojka Berlič
Dober obisk včerajšnjega uvodnega srečanja, posvečenega kandidaturi Ptuja za evropsko prestolnico kulture (EPK) 2025, je nedvomno pokazal, da številne na Ptuju močno zanima, kakšne možnosti ta naziv, pa tudi že sama kandidatura, prinaša mestu. "Ptuj potrebuje premik, tudi osmišljanje nekaterih procesov, ki so že začeti, pa niso pripeljani do konca. V tem pogledu je že samo to, da se sestajamo in začenjamo govoriti, se aktiviramo, izjemnega pomena, saj moramo na neki način sami presoditi o svoji usodi," je na srečanju dejal vodja kandidature Ptuj EPK 2025 Aleš Šteger. Poudaril je še, da je EPK vsekakor tudi politični in ekonomski projekt, zato se je za jasno podporo projektu zahvalil tudi županom spodnjega Podravja.
Ptuj naj bi sicer pri kandidaturi računal na povezovanje s Halozami, Slovenskimi goricami in Prlekijo, prostorom, ki ima po besedah Štegra na eni strani izjemne potenciale in zgodovino, po drugi strani pa je še vedno zelo deprivilegiran, manj razvit. Uspešna kandidatura mu lahko prinese izjemne premike, ne zgolj na področju kulture, temveč tudi gospodarstva, turizma, šolstva in drugje. In menda naj ne bi bilo EPK, ki se ne bi obrestovala.
Prijava naj izhaja iz ljudi, idej in vsebin, infrastruktura pa naj bo le posledica
Leto 2012 se ne sme ponoviti
Ob tem ni mogoče mimo Maribora kot EPK 2012, pri kateri je Ptuj sodeloval kot partnersko mesto, številni pa ji očitajo mnoge napake. Mitja Čander, programski direktor EPK 2012, pri ptujski kandidaturi pa (odkar v tej vlogi ne sodeluje več z Lendavo) glavni strateški svetovalec, ob tem poudarja, da je bil Maribor nosilec naslova v času najhujše ekonomske in socialne krize na Slovenskem: "Včasih pozabimo, da bi bile, če ne bi bilo EPK in dodatnih sredstev, ki jih je kultura prinesla v ta okolja v tistem času, morda danes razmere še težje." Seveda, dodaja, pa ostaja slab priokus, saj predvsem v Mariboru niso bile izvedene vse infrastrukturne investicije.
A je po njegovem mnenju vprašanje, ali je bilo vse skupaj sploh realno, prioritete se niso znale definirati, vse skupaj pa je bilo posledica slabo vodene politike in vzbujanja lažnih upov. Tokrat je, zagotavlja, zgodba bistveno drugačna, saj se je Evropska komisija zaradi številnih Mariboru podobnih zgodb odločila, da od leta 2014 zahteva zelo realne prijave - v finančnem, organizacijskem in programskem smislu. "Prijava bo tako na prvi pogled bistveno skromnejša od takratnih, a bo zagotavljala neko veliko verjetnost, da bo potem izvedena."
Prijava, pravi Šteger, mora biti delana iz ljudi, iz idej in vsebin, infrastruktura pa naj bi bila le posledica, ki jih podpira in jim služi tudi na dolgi rok. Trenutno so priprave kandidature v fazi zbiranja idej in pobud, zato Šteger poziva posameznike, institucije, društva in druge, da aktivno pristopijo k razmisleku o tem, kaj so tiste vizije in projekti, ki lahko Ptuj dolgoročno "premaknejo za svetlobno leto naprej".
Koliko državnih evrov?
Po besedah Čandra je pričakovati, da bo država za EPK 2025 odobrila od deset do petnajst milijonov evrov. Projekt Ptuj EPK 2025 pa naj bi bil po pričakovanjih ocenjen na 15 do 20 milijonov, kar vključuje tako programe kot organizacijo in marketing. "Infrastruktura pa bo drugi del zgodbe, kjer bo država morala iz kulturnega evra, iz kohezijskih sredstev financirati, sam pričakujem in upam, okrog 30 milijonov evrov. Seveda je jasno, da bo moral Ptuj nekatere zgodbe končno zapreti, na primer arheološko razstavišče, in premakniti naprej projekt obnove dominikanskega samostana in verjetno še kaj. Pa tudi regija bo morala zagotovo rešiti katere od zgodb. Brez uspešno rešenih osnovnih infrastrukturnih težav si težko predstavljamo EPK."
Bitka bo zahtevna
Poleg Ptuja so svoje kandidature že napovedali Ljubljana, Nova Gorica, Lendava, Kranj ter obalna mesta in slovenska Istra, kjer naj bi bil nosilec kandidature po predvidevanjih Piran. "Ne smemo si zatiskati oči, bitka bo gotovo zahtevna. Nekatera mesta so začela projekt tudi pred nami," pravi Šteger.
Čander ob tem prednost Ptuja vidi predvsem v tem, da zadnja leta naslov EPK dobivajo manjša mesta z močno zgodovino, ki so dobro povezana z regijo. Pozitivna je tudi izkušnja iz leta 2012: "Ptuj ima to željo, ta potencial, to strast do kulture in to je v resnici tista skrita prednost, ki je ne moremo ovrednotiti. Ampak to se bo na koncu iz nekega žara programa, iz zgodbe, ki bo nastala, po mojem čutilo."
To leto ekipo, ki vodi kandidaturo Ptuja za EPK 2025, tako čaka prvi krog. Med drugim bo treba sprejeti lokalni program kulture ptujske občine za naslednje obdobje, ki bo podaljšano - od leta 2020 pa vse do 2025. Vse zainteresirane pozivajo k sodelovanju, redna srečanja, ki bodo namenjena izmenjavi in kresanju mnenj, pa se bodo odvijala enkrat mesečno. Na ravni regije naj bi potekale intenzivne povezovalne akcije, da bi razdrobljenost, "s katero sta se Ptuj in okolica že nekako naučila živeti", vsaj mestoma presegli. Za vse, ki v mestu ne živijo, a se želijo vključiti v priprave, načrtujejo tudi ustanovitev Akademije mesta Ptuj. Končni rezultati naj bi bili znani konec prihodnjega leta.
