Branka Bezjak
Kako sta mesto in podeželje oziroma obdelava zemlje, vinogradov pravzaprav neločljivo povezana, je dobro opazno v najstarejšem slovenskem mestu. Mestni vinograd se z grajskega hriba razteza do hiš spodaj, v središču Ptuja pa je ne le velika arhivska vinska klet, ampak ob njej teče tudi sodobna pridelava vin. In te danosti ne izrinjajo iz urbanega središča, pač pa jih v Zavodu za turizem Ptuj izkoriščajo tudi v turistične namene.
Tako so pripravili posebno enogastronomsko doživetje, program, ki traja tri ure in pol ter je v prvi vrsti pisan na kožo ljubiteljem rujne kapljice. A na poti, po kateri popelje lokalni turistični vodnik, bo gotovo vsak izvedel veliko zanimivega in novega. Doživetje, ki so nam ga predstavili tudi na posebni turi za novinarje, se začne v skrivnostnih rovih pod grajskim gričem, kjer pripravijo degustacijo izbranih vrhunskih vin. S pokušanjem v popolni temi in tišini gotovo zaznamo in začutimo vino v popolnoma drugačni dimenziji. Po koncu mimo hiš slovitih vinskih trgovcev prispemo do vinske kleti in vinoteke Osterberger v najstarejšem ptujskem hotelu, Hotelu Mitra, kjer ponovno čaka predstavitev več tisočletij stare vinske kulture na Ptuju.
Raziskovanje posebnosti vin in tudi njihove pridelave se nadaljuje v mestnem vinogradu pod Ptujskim gradom, kjer je enolog Ptujske kleti Maksimiljan Kadivec predstavil delo viničarja v vinogradu. Ob našem obisku smo se lahko vživeli še v brače, se srečali s tradicijo trgatve. Tudi tisti, ki nismo delali, nosili brente, pa smo dobili okusno domačo malico, kakor so jo nekoč - in jo tudi še jedo na trgatvah. Prekajeno mesto, ocvirki, kislo zelje, domač kruh, za povrh pa še keksi v košarici lokalnih dobrot. A posebnost postanka za malico je lokacija. In sicer smo se okrepčali na dvorišču proštije, stavbe iz 16. stoletja, nasproti mogočne cerkve svetega Jurija. Na tem mestu se prav dobro vidi ta povezava mesta z ruralnim. Prelep pogled na grad, vinograde in vrt bratov minoritov. Zemljišče, na katerem so vinogradi, je namreč župnijsko, a z njimi upravlja Ptujska klet.
"Tu imate pravo podeželje v mestu, je rekel eden od gostov. In prav je imel," nam je dejal pater Andrej Feguš. Med pogovorom z nami, pripovedovanjem, kakšne načrte še imajo, da bodo njihove sobe, ki so skoraj ves čas dobro zasedene, znotraj starih zidov ponujale še več komforta, sta ga že čakala gosta iz Nemčije. "Od povsod prihajajo, z vseh koncev sveta, zdaj bodo prišli tisti z manjšimi otroki, starejši. Je pa to že naporno za nas, brate, zato razmišljamo, kako bi se dalo urediti upravljanje s sobami nekoliko drugače," je še povedal Feguš. Njihovi gostje odkrivajo razne kotičke, vidijo, česar domačini morda niti ne opazijo več, je dodal. Tudi on jim rad odpre marsikatera vrata, ki so sicer zaklenjena. Denimo cerkev in mestni stolp, ki bo, če bo šlo vse po načrtih, spomladi naposled le odprt tudi za splošno javnost.
Mi pa smo se po malici sprehodili po mestnih ulicah do Minoritskega samostana in naprej do Ptujske kleti, ki ima pod svojim okriljem najstarejšo slovensko vinsko klet. "Prav bratom minoritom se lahko zahvalimo za 780 let neprekinjene vinske trgovine na Ptujskem," nam je v uvodu vodenja po kleti povedala Ksenija Arbeiter.
"Zadnjih nekaj let služi arhivska klet zgolj turističnim namenom, sodi so napolnjeni z vodo in zažveplani, da se ne izsušijo in razpadejo," je povedala vodnica. Je pa na več kot 60 let starih hrastovih sodih z rezbarijami zabeležena zgodovina trgovanja z vinom na Ptujskem. "V srednjem veku se trgovina malo upočasni, nato jo bogate družine v 19. stoletju obudijo in vrnejo čast in slavo tudi z izvozom. Ena od pomembnejših družin je bila družina Konrada Fürsta, ki je zgradil ta del kleti leta 1821. Nato jo je prodal županu Josefu Ornigu. Ta jo je imel v lasti do konca druge svetovne vojne, ko se klet nacionalizira ter zamenja številne lastnike," smo slišali kratko zgodovino.
Skozi temne hodnike, mimo sodobnejših betonskih sodov, pridemo do zakladnice – arhiva z najstarejšim slovenskim vinom. Posebnost tega turističnega paketa je prav to, da obiskovalci vidijo steklenico zlate trte iz leta 1917. Sicer turistov ne spuščajo v klet, steklenice z arhivskim vinom so na ogled le skozi rešetke. Skupno okoli 180 tisoč steklenic arhivskega vina imajo, po njem je precej povpraševanja. Zlata trta pa seveda ni naprodaj, saj je neprecenljive vrednosti. In obiska kleti seveda ni brez pokušine, kar je prav tako del programa, ob koncu pa čaka udeležence še presenečenje.
