Skrivnosti zemlje v muzeju Pangea

Slavica Pičerko Peklar Slavica Pičerko Peklar
12.02.2021 06:25
V Dragonji vasi stoji muzej, ki ponuja na ogled neprecenljivo zasebno zbirko kamnin
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Viljem Podgoršek v svojem muzeju Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Profesor geografije in zgodovine Viljem Podgoršek je leta 2007 je na dvorišču nekdanje domačije v Dragonji vasi postavil geološko-paleontološki muzej Pangea. Zbirka mineralov, fosilov in kamnin, ki jo je uredil po strokovnih muzejskih standardih, šteje več kot deset tisoč eksponatov iz različnih krajev Slovenije in sveta ter je največja tovrstna zasebna zbirka v Sloveniji.

V kamninah vidne posledice potresov

Podgoršek, profesor na II. gimnaziji Maribor, poleg predavanja na daljavo to leto čas namenja tudi svojemu zbirateljskemu delu. "Trenutno pripravljam stalno razstavo kamnin, na katerih so vidne različne posledice, ki nastanejo ob potresnem delovanju," pravi. "Ko se zgodi kakšen močnejši potres, kot je bil nedavno v hrvaški Petrinji, govorimo o usodah ljudi, lestvicah potresov in razrušenih objektih. Sam sem se zato odločil, da bom nekaj primerkov posledic delovanja na kamnine ob prelomni coni razstavil, tako da obiskovalci dobijo občutek, kako mogočne sile se sprostijo, ko se premaknejo plasti kamnin, kar je največkrat razlog za nastanek potresa. Potresna energija sicer izgine, nekatere posledice pa ostanejo trajno zapisane v kamninah, ki lahko postopoma pridejo na površje ter dokazujejo, da je bila Zemlja stalno nemirna."

Viljem Podgoršek, lastnik muzeja Pangea v Dragonji vasi Foto: Slavica PIČERKO PEKLAR
Slavica PIČERKO PEKLAR

Muzej Pangea, pravi Podgoršek, tudi svetovni popotnik, nenehno bogatijo primerki iz na novo odkritih nahajališč. "Takšen primer so lansko leto odkrite septarije v Vičancih v Slovenskih goricah. Z zbiralcem Francem Golobom s Ptuja sva sklenila poiskati kakšne kose premoga, o katerem sva domnevala, da se je odkril ob zemeljskih plazovih. Sanacija terena je bila ob najinih obiskih sicer že zaključena, vendar so nama domačini rade volje pomagali z informacijami in posnetki, našla pa sva na terenu tudi še kar nekaj kosov premoga in naletela na zanimivo najdbo majhnih septarij iz drobnega apnenčastega peščenjaka. Pri prelomu se je pokazala tipična razpokanost, značilna zanje. V votli notranjosti pa se gnetejo številni zelo drobni kristali kalcita."

Na prelomu septarije je vidna notranja razpokanost. Foto: Franc GOLOB
Franc GOLOB
Ena manjših septarij, s premerom šest centimetrov Foto: Franc GOLOB
Franc GOLOB

Lanska sezona obiskov v zasebnem geološko-paleontološkem muzeju Pangea, pravi lastnik, se je predčasno zaključila že v začetku oktobra. "Tako je tudi odpadel že skoraj poldrugo desetletje dobro obiskan dan odprtih vrat. Ko je bilo to mogoče, so posamezniki in skupine prihajali na oglede, a rekordno ostaja predlansko leto, ko je muzej obiskalo kar blizu 1200 obiskovalcev.

​Kos železa, ki je padel na Zemljo

Je pa tudi lansko leto izvedel dve delavnici o prepariranju in prepoznavanju fosilov in mineralov. S teh delavnic si lahko udeleženci izbrani primerek fosila ali kristala odnesejo domov, kar je edinstveno v Sloveniji. V prepariranju so se preskušali dijaki Gimnazije Slovenj Gradec in učenci Waldorfske šole Maribor. Podgoršek dodaja, da tudi zanj vsako vodenje po muzeju pomeni svojstveno izkušnjo: "Še posebno mi je tako ostala v spominu skupina, ki se je pripeljala z dvema terenskima avtomobiloma, kot da se je odpravila na vožnjo v Saharo. Med njimi je bil fant, ki so mu sorodniki izpolnili rojstnodnevno željo in ga pripeljali v muzej, ki si ga je že dolgo želel ogledati. Kakih deset let star osnovnošolec se nikakor ni mogel odmakniti od vitrine z meteoriti in tektiti, medtem ko so druge pritegnile različne vsebine. Fantova mama je povedala, da je bila njegova največja želja držati v rokah nekaj, kar je priletelo iz vesolja na Zemljo. Odklenil sem vitrino in mu dal v roko enega od razstavljenih meteoritov. Previdno ga je držal, z drugo roko na rahlo pobožal, pa čeprav je bil le kos železa, ki je padel na Zemljo. Čez nekaj časa je rekel, da si ni nikdar predstavljal, da bo lahko imel v roki meteorit. O njih je očitno že kar veliko prebral. Ko ga je vrnil, smo vsi začutili, da smo mu izpolnili največjo željo za rojstni dan."

V večjih kosih premoga je lepo vidna lesna struktura v osrednjem delu. Foto: Franc GOLOB
Franc GOLOB

Muzej je, ker njegove vsebine Podgoršek nenehno bogati z novimi najdbami, zanimiv tudi za tiste obiskovalce, ki ga že poznajo. "Ena zadnjih pridobitev se nanaša na diamante, ki so bili pred nekaj leti potrjeni v vzorcih nekaterih kamnin s Pohorja. So tako majhni, da jih s prostim očesom ni mogoče videti, za nameček pa nastopajo kot vključki v drugih mineralih. Zraven razstavljenih vzorcev je tako dodan posnetek diamanta in omenjenih kamnin. Lansko leto je bila tudi preurejena vitrina s fosili iz obdobja krede pri Stranicah; to je ena izmed treh lokacij, ki so v Sloveniji povezane z dinozavri."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta