Slavica Pičerko Peklar
Na obrežju reke Dravinje, ki je eden večjih nižinskih vodotokov v severovzhodni Sloveniji z vsaj delno ohranjeno naravno strugo in obrežno zarastjo in je edini takšen večji nižinski pritok Drave, so delavci VGP Drava Ptuj pred tedni začeli gradnjo visokovodnih nasipov.
Vodotoki vse prevečkrat pokažejo svoj poplavni potencial
Nasipi z občutkom do narave
Naročnik in investitor projekta, na katerega so prebivalci ob reki Dravinji čakali že desetletja, je Ministrstvo za okolje in prostor, Direkcija RS za vode: "Dela obsegajo vodnogospodarsko ureditev Dravinje od Stogovcev do Koritnega. Tod je ohranjena naravna struga Dravinje, ki pa je ob visokih vodah pogosto poplavlja kmetijske in cestne površine ter ogroža urbanizirani predel v Majšperku. Z izvedbo projekta Vodnogospodarska ureditev Dravinje od Stogovcev do Koritnega bo zmanjšana poplavna ogroženost pred stoletnimi visokimi vodami na obravnavanem območju."
Dober kilometer dolg nasip
Darinka Fakin, županja občine Majšperk: "Izgradnja visokovodnih nasipov je velikega pomena za našo občino, saj bodo ti varovali pred poplavami naselje Dolinca in regionalno cesto Ptuj-Rogatec v delu med Majšperkom in Bregom. Dolžina nasipa je 450 metrov gorvodno in 750 metrov dolvodno, nasipi torej varujejo predvsem naselje, ne pa toliko kmetijskih površin, čeprav se bo tudi tukaj obseg poplav nekoliko zmanjšal. V prihodnosti pričakujemo tudi delno ureditev struge Dravinje, ki na določenih mestih ustvarja velike zajede in s tem zmanjšuje kmetijske površine. Celotna struga je tudi zamuljena, s tem je gladina reke višja in tako še hitreje poplavlja, naravovarstveniki pa bodo predlagali tudi posamezne sonaravne rešitve."
Za manj poplavno porečje Drave
Na porečju reke Drave, kamor sodi tudi omenjeno urejanje reke Dravinje, sta v izvajanju še dva kohezijska projekta. Eden za zagotavljanje poplavne varnosti porečja Drave na območju Meže z Mislinjo in drugi na širšem območju ptujske Drave. V sklopu te operacije je za zmanjšanje poplavne ogroženosti predvidena izvedba ključnih vodnogospodarskih in spremljajočih ureditev na treh podobmočjih, kjer je Drava v preteklih letih večkrat pokazala svojo poplavno moč. Na območju Ptuja projekt vključuje ureditev potoka Rogoznica, ureditev območja Ljudski vrt, kjer so pogosto poplave, pa tudi ureditev potoka Grajena in območja dravske struge pod Vičavo.
Evropski denarjem za manj poplav
Da bi povečali poplavno varnost med Mariborom in Ptujem, je Direkcija RS za vode pripravila nekaj manj kot 15 milijonov evrov vreden projekt, za katerega bo Evropski sklad za regionalni razvoj prispeval dobrih 11,4 milijona. Po katastrofalnih poplavah jeseni 2012 je v porečju reke Drave nastalo za okrog sto milijonov evrov škode, poplave se zadnja leta vrstijo skoraj vsako jesen ali pomlad, zato prebivalci občin Ptuj, Maribor, Duplek in Starše komaj čakajo, da se protipoplavna dela na reki Dravi in njenih zalednih vodah začnejo. Prva so načrtovana za prihodnje leto, končana pa naj bi bila leta 2023.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
