Danes se je na Osankarici zbralo več kot 2000 ljjudi v spomin na 76. obletnico padca Pohorskega bataljona, ko je 8. januarja 1943 več kot 2000 nemških vojakov pokončalo vseh 60 partizanskih borcev, kateri so se dve uri in pol srdito upirali 30-krat številčnemu okupatorju. Kakor je dejal Dejan Židan, predsednik državnega zbora, se še danes ogromno ljudi zbere, da počasti spomin na 69 padlih borcev, ki so dokazali, da raje gredo v smrt, kakor da bi živeli pod okupacijo. Tako tudi okupatorjem ni uspelo uničiti prizadevanj tedanje osvobodilne partizanske vojske. Med padlimi so bili tako delavci, kmetje, gozdarji, pa tudi učitelji in celo znanstveniki - bili so naši vojaki, junaki in osvoboditelji, pa tudi tisti, ki so postavili temelje slovenske države in slovenskega naroda, je poudaril Židan.
Izguba upanja in stiske ljudi
"Že nekaj časa je s političnih odrov zaznati zabavljaštvo. Argumenti izgubljajo na veljavi, pod krinko svobode govora pa se širi sovražni govor, namesto da bi se vsem omogočalo osnovne človekove pravice. Kapital je nad poštenim delom, namesto o dostojnem delu govorimo o minimalnih pogojih dela," je spomnil predsednik državnega zbora, katerega tudi skrbijo nedavni nemiri širom po Evropi, ki po njegovem kažejo na izgubo upanja in stiske ljudi. Takrat, tako Židan, je tudi najbolj ploden čas za razvijanje sovraštva, in zato si ne želi, da bi bile vrednote, tudi te, za katere so se borili padli partizani, kdaj pozabljene. "Slovenci smo se v preteklosti dokazali kot uporniki in kot tisti, ki se borimo za lastne pravice in za pravico zahtevati več. Tudi v prihodnje se sam nameravam boriti proti vsemu in vsakemu, ki nam želi krniti naše svoboščine. Borci Pohorskega bataljona so to počeli s slovensko besedo in slovensko pesmijo," je govor zaključil Dejan Židan.
Slovesnosti in polaganja vencev so se ob mariborskem županu Sašu Arsenoviču, ptujski županji Nuški Gajšek in slovenjebistriškemu županu Ivanu Žagarju udeležili še slovenski predsednik Borut Pahor, pa notranji minister Boštjan Poklukar, pravosodna ministrica Andreja Katič ter drugi politiki na lokalni in državni ravni. Prišli so tudi številni predstavniki Slovenske policije in Slovenske vojske, slednji na čelu s 1. dolenjskim spominskim bataljonom, pa predstavniki združenj borcev in veteranov za slovensko osamosvojitveno vojno, nenazadnje tudi svojcim umrlih partizanov.
Prišli od blizu in daleč
Vida Topolčnik iz Kovače vasi pri Slovenski Bistrici se je 12. leto zapored udeležila slovesnosti na Osankarici. Naprej grede se je pripeljala z avtobusom, v dolino se bo vrnila peš. Povedala je, da izhaja iz partizanske družine, saj je bil oče partizan in aktiven borec, mama pa obveščevalka. Dogodka se udeleži v spomin na takratne vojne dogodke, letos pa se ji je zdela udeležba bolj množična, sama pa bi kot planinka prišla v vsakem vremenu. Skoraj vsako leto se spominskih dogodkov na Osankarici udeleži tudi Jožica Ravš iz Zgornje Polskave, in letos je prišla po dveh letih premora. Pove, da pride, če ji le zdravje dopušča, sploh pa zdaj, ko je iz Slovenske Bistrice organiziran avtobusni prevoz. Dogodek ji prinaša tudi spomin na otroške dni, ko je sama doživela te vojne grozote.