Kot odziv na njegove izjave v Večeru 30. marca letos smo iz Iniciative Mestni zbor (IMZ) na župana Sašo Arsenoviča naslovili pismo, ki ga v skrajšani obliki objavljamo. Skrb vzbujajoče so predvsem izjave o participatornem proračunu (PP), ki jasno kažejo, da na Mestni občini Maribor (MOM) ne vedo, kaj PP pravzaprav je, pa čeprav ga je župan pred volitvami obljubljal, zapisan pa je tudi v koalicijski pogodbi. Pravilno razumevanje in pravilen pristop pri uvajanju PP je v Mariboru še toliko bolj pomembno, ker je nezaupanje pri prebivalkah in prebivalcih MOM vzbudil že bivši župan s samosvojo, a objektivno nestrokovno interpretacijo, kar so občani v letu 2018 gladko zavrnili.
V IMZ smo v letu 2014 izdelali osnovni model PP v skladu z najboljšimi mednarodnimi praksami, ki smo ga prilagodili za slovenski pravni sistem in ki ga je MOM uporabila v zelo uspešnem posvetovalnem delu pilotne izvedbe v MČ Radvanje 2015. Ta model so uporabile tudi mnoge druge občine v Sloveniji, neredko ob pomoči članov IMZ, to so Komen, Ajdovščina, Nova Gorica, Kranjska Gora, Postojna, Hrpelje - Kozina, Renče - Vogrsko, Krško in druge. Glede na izkušnje smo zagotovo skupina z največ znanja na področju PP v Sloveniji, zato smo dobronamerno v pismu novemu občinskemu vodstvu podali strokovne pripombe.
Kaj je participatorni proračun? Participatorni proračun je mednarodno preizkušen mehanizem, ki ga je tudi Slovenija, sicer med zadnjimi v EU, prepoznala in ga vpisala v strategijo razvoja lokalne samouprave. Pomeni udejanjanje sedme stopnje državljanske participacije po Arnsteinovi lestvici državljanske participacije, tako imenovano delegirano moč. V njem predstavniške politične strukture prepustijo del svoje odločevalske moči pri razporejanju dela proračunskih sredstev neposredno občanom, ki lahko svojo voljo izrazijo v kvalitetno zasnovanem, reprezentativnem, vključujočem, transparentnem in zanesljivem postopku. PP je MOM v preteklosti razumela napačno (tako konceptualno kot zakonsko) in ocenjujemo, da so svoje napačno razumevanje prenesli tudi na novoizvoljenega župana. Razumevali so ga kot mehanizem, ki bi pomagal MOM pri komunikaciji z občani in kot način podajanja predlogov za izboljšave v mestu. Kot nekakšno aplikacijo Izboljšajmo Maribor. To razumevanje je natančno nasprotje smisla PP. PP je orodje občanov za sooblikovanje svojega življenjskega prostora. Njegov primarni namen ni, da se občani lažje pogovarjajo z občino, temveč da spodbudi občane, da se pogovarjajo drug z drugim o stanju v lastnih soseskah in imajo na voljo formalni mehanizem, kako lahko rezultate svojih pogovorov tudi udejanjijo.
PP poteka v štirih fazah: tri se izvedejo pred sprejetjem proračuna, zadnja pa po njem. Prva faza je zbiranje predlogov in javna razprava. Občina določi časovno obdobje, v katerem lahko vsak občan predlaga projekt, ki pa mora ustrezati vnaprej določenim, javno objavljenim in objektivnim kriterijem. Druga faza je evalvacija predlogov. Občinske strokovne službe pregledajo prispele predloge. Preverijo izključno njihovo skladnost s predpisanimi kriteriji. Tretja faza je odločanje. Predlogi, ki so ustrezali kriterijem, gredo na glasovanje, katerega rezultat je prioritetna lista predlogov. Z nje se v proračun umestijo projekti z največ glasovi, dokler skupna vrednost projektov ne zapolni predvidenega finančnega okvira. Četrta faza je izvedba. Projekti PP se izvajajo kot drugi proračunski projekti, ključno pa je, da se vsi zagotovo izvedejo.
PP deluje dobro le, če ga vodijo načela transparentnosti, dolgoročnosti, vključenosti, deliberacije, dostopnosti informacij, vpetost v skupnost in zanesljivost izvedbe. Izvedbo PP uokvirja zakon o lokalni samoupravi. Zapoveduje vsaj dve strogi meji. Ena je, da se sredstva za PP določijo pred začetkom celega postopa, in druga, da je treba celoten postopek posvetovanj z občani zaključiti pred prvim branjem proračuna.
Ključen faktor uspeha participatornega proračuna je izgrajevanje zaupanja občanov, brez katerega tudi udeležbe občanov ne bo
