Boris Jaušovec
Čeprav so slovenski mediji, tik preden sem odšel na morje - seveda na Hrvaško, če pa sem iz Slovenije! -, nabijali, da naj bi bilo pri južnih sosedih julija precej manj turistov kot lani in kot je menda napovedovala predsezona, sem se čez Gruškovje do njihovega Maclja cijazil prav tako kakor leto dni prej. In si znova zaželel, da bi Hrvaška vendarle prišla čim prej v schengenski režim. Patriotizem, arbitraža in Piranski zaliv gor ali dol.
Sicer ne razumem te slovenske škodoželjnosti, da naj sosedu crkne krava oziroma da naj ima Hrvaška slabšo turistično sezono. Navsezadnje so vse tiste pločevinaste reke evropskih avtomobilov za pot čez Slovenijo kupile najmanj tedensko avtocestno vinjeto. Pri čemer dvomim, da je kdo od teh voznikov na naši avtocesti od avstrijske do hrvaške meje sploh prestavil v tretjo. Ne, ker je razdalja tako kratka, ampak ker je tako gosta. Potem so slovenski mediji še nabijali, kako da v hrvaških gostinskih lokalih ob njihovem prečudovitem morju - ki je bilo nekoč tudi naše, samo ob osamosvojitvi o tem ni nihče razmišljal - ociganjajo goste. Pa naj bi neki Arabci v Dubrovniku morali plačati menda za 50 tisoč evrov cehe. Pa seveda, kako ti zviti Hrvati med turistično sezono dvignejo cene v bifejih, restavracijah, v apartmajih, hotelih, marinah, še za ležalnike in senco na plaži. No, seveda slovenski mediji nič ne pišejo, kako zasoljeno drago, recimo, je točeno pivo v Parizu, in to v sezoni in zunaj nje, da o Moskvi ali Skandinaviji sploh ne govorimo. Je že tako, da če meniš, da ti bo kje predrago, pač tja ne greš. Vendar mora biti nekaj na tem. Sicer župan Murterja ne bi pred eno od hrvaških trgovin na otoku kar sam ponujal rogljičkov, ki so v tisti trgovini med sezono trikrat dražji kot v istem času v Zagrebu.
A niso le cene višje, imajo tudi duple tarife. Nekako od lani so s tem najprej začeli menda v turističnih obalnih središčih Istre. Višja za tuje turiste, nižja za domače, se pravi hrvaške. No, tokrat sem se tudi sam srečal in spoznal s tem prefriganim sistemom dvojnih cen. Ta sicer ni kakšna izvirna hrvaška iznajdba. Sistem je poznala že rajnka Jugoslavija, ampak takrat je to bilo na cenikih označeno. Tik pred njenim krvavim razpadom sem po njej vozil angleške prijatelje, pa so povsod plačevali dvakrat višjo ceno od mene: za hotel, za rent a car, celo za izposojo smučk na Kaninu ... In potihoma preklinjali, jaz pa sem to čutil in me je bilo sram. Nikoli več jih ni bilo v Jugoslavijo. Mogoče tudi zavoljo tega, ker je prej šla k vragu.
