Zakaj je nekaterim težko javno razpravljati o evtanaziji v javnem zdravstvu? Za mnoge zato, ker menijo, da morajo biti odločitve ob koncu življenja zastrte za javnost, ki se vanje nima kaj vmešavati ali ob njih pasti radovednosti. Za nevidno tančico, ki obdaja posteljo umirajočega, so do zdaj po tradiciji lahko bili le redki: zdravnik, njegovi najbližji in, če je bil odhajajoči verna oseba, duhovnik. Ti so v zaščiti tančice sprejemali odločitve ob koncu bolnikovega življenja. Se lahko strinjamo, da država oziroma javnost nima opravičljivih razlogov, da bi bila eden izmed odločevalcev za tančico?
Je s stališča zdravnikovih interesov kakšna razlika med 'pustiti umreti' in 'usmrtiti'?
