(GLOBALNA ARENA) Vrnitev k multilateralizmu

Covid-19 je osvetlil, kako zelo ranljiv je današnji močno povezan svet. Nobena država se ne glede na njeno velikost, bogastvo ali tehnološki razvoj s to krizo ne more boriti sama. Zaradi pandemije ta mesec v izjemnih okoliščinah poteka Generalna skupščina Združenih narodov, saj voditelji držav sodelujejo le virtualno, namesto da bi odpotovali na srečanje v New York. Posebnost letošnjega srečanja naj nas opomni, da so edini način za premagovanje covida-19 mednarodno sodelovanje, preglednost in spoštovanje skupnih pravil in predpisov.

Grenka ironija pri tem je, da je pandemija udarila prav ob 75. obletnici ustanovitve OZN. Vodilni svetovni mednarodni forum, ki je nastal iz razbitin druge svetovne vojne - za katero je kriv le človek -, je poosebljal odločenost povojnih voditeljev, da je treba prihodnjim generacijam prihraniti trpljenje, ki so mu bili priča. Na Bližnjem vzhodu in v drugih regijah, kjer so divjali konflikti, je OZN s svojimi načeli večstranskega sodelovanja še vedno nujna za iskanje dolgoročnih, trajnostnih rešitev, ki bodo zagotavljale mir, stabilnost in blaginjo. Načela mednarodnega prava so temelj našega svetovnega reda in so ključni okvir za zaščito pravic ob globalnih izzivih. To je jasno tudi v izraelsko-palestinskem konfliktu, ki traja skoraj tako dolgo kot OZN. Najboljša rešitev bosta dve državi - Izrael in Palestina - za dve ljudstvi, ki bosta temeljili na mejah, mednarodno priznanih pred letom 1967, in bosta med drugim delovali v skladu z resolucijama Varnostnega sveta OZN 242 in 2334.

Nedavna vzpostavitev diplomatskih odnosov med Izraelom in dvema zalivskima državama, Združenimi arabskimi emirati in Bahrajnom, je pomemben politični razvoj, za katerega upam, da bo lahko pomagal premagati desetletja odtujenosti in nezaupanja. Vendar še vedno verjamem, da je edini način za resnično "normalizacijo" razmer med Izraelom in arabskim svetom, da si vse strani prizadevajo za trajno rešitev razmer, kar bi tako Palestincem kot Izraelcem zagotovilo mir, pravičnost, dostojanstvo in varnost. Neodtujljive pravice ljudi ne smejo biti nikoli zapravljene.

Leta 1945 so mnogi upali, da se je svet končno naučil lekcij, ki sta jih dali dve pogubni svetovni vojni. Po ustanovni listini OZN je bil organ ustanovljen, da bi "naslednje generacije rešil pred grozotami vojne" in nadaljeval mirno pot do globalne blaginje in demokracije. Mreža mednarodnih zavez in institucij, osredotočenih na OZN, še zdaleč ni popolna. Kljub temu pa že več kot sedem desetletij odločno podpira prizadevanja za mir, varnost, človekove pravice ter gospodarske in socialne izboljšave po vsem svetu.

Da bi poudarili to zapuščino, je mednarodna nevladna skupina The Elders - skupina neodvisnih svetovnih voditeljev, ki jo je ustanovil Nelson Mandela in pri kateri mi je bilo v čast biti namestnik predsednika - nedavno izdala poročilo o obrambi multilateralizma. V njem smo današnjim voditeljem namenili pet pozivov k akcij:

- ponovna zaveza vrednotam ustanovne listine OZN;

- pooblastitev OZN za izpolnitev svojega mandata za kolektivne ukrepe na področju miru in varnosti;

- okrepitev zdravstvenega sistema za spopadanje s covidom-19 in priprava na prihodnje pandemije;

- večje ambicije glede podnebnih sprememb za doseganje ciljev pariškega sporazuma;

- uporaba podpore za doseganje vseh ciljev trajnostnega razvoja.

Vse države se morajo zavedati, da je edini način za dosego teh ciljev učinkovit multilateralizem, kar je ne nazadnje v interesu vseh. Pogosto je neuspeh OZN pri izpolnjevanju zastavljenih ciljev posledica držav članic - zlasti, vendar ne izključno, petih stalnih članic Varnostnega sveta (ZDA, Velike Britanije, Francije, Rusije, Kitajske) -, ki ne izpolnjujejo svoje odgovornosti. Ko države ozke nacionalne interese postavijo nad skupne prednostne naloge, vsi izgubijo. Letos julija sem pozdravil soglasno sprejetje resolucije 2532 Varnostnega sveta OZN, ki je pozval k premirju po vsem svetu, da bi preprečili nadaljnje humanitarne katastrofe v okviru pandemije. To pobudo sem tudi močno podprl, ko jo je generalni sekretar OZN Antonio Guterres marca prvič predlagal. Vendar sem bil razočaran, ko je bilo toliko dragocenih mesecev zapravljenih zaradi nesoglasij glede podrobnosti v besedilu. Prepiri zaradi semantike ob krvavih konfliktih in pandemiji, kot je še ni bilo, so svetovni javnosti poslali strašno sporočilo. Poleg neposrednih vplivov na zdravje bodo gospodarske posledice krize dolgotrajne in hude in jih bomo še nekaj časa čutili v mnogih krhkih in prizadetih delih sveta. Ta čas ni bil primeren za diplomatsko preigravanje. Od takrat Svetovni program za hrano opozarja, da nas morda čaka najhujša humanitarna kriza po drugi svetovni vojni, saj bo v močno prizadetih državah, kot so Jemen, Somalija, Nigerija in Južni Sudan, od lakote in podhranjenosti umrlo kar 600.000 otrok.

Kriza zaradi covida-19 nas mračno opominja na naše skupne človeške vezi in ranljivosti. Če se na pandemijo in druge skupne grožnje ne bomo odzvali z občutkom solidarnosti in kolektivnega delovanja, bomo oskrunili žrtve virusa in izdali zaupanje ustanovne generacije OZN.