(KOMENTAR) Skrivalnice iz Wuhana

Urban Červek
15.02.2021 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Dobro leto dni je, odkar je umrl Li Wenliang, mladi kitajski zdravnik iz centralne bolnišnice v Wuhanu. Bil je prvi, ki je kolege zdravnike opozoril na širjenje nenavadne oblike pljučnice in jih pozval, naj nosijo zaščitno opremo. Njegova opozorila so zašla tudi v javnost. Odziv kitajskih oblasti je bil tragično značilen - zaslišala ga je policija in ga obtožila povzročanja nestabilnosti v državi. Wenliang je kmalu zatem tudi sam podlegel okužbi s SARS-CoV-2. Tudi ogorčene odzive Kitajcev na družbenih omrežjih, ki so ga razglasili za junaka in zahtevali pravico do svobode govora, so komunistične oblasti utišale, kritične zapise pa izbrisale.

Na tak način je Kitajska pristopila tudi k mednarodni preiskavi pod okriljem Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki naj bi pojasnila, kje je virus v resnici nastal in kako se je širil v usodnih prvih dneh in tednih. Preiskava naj bi tudi odgovorila na teorije, da virus sploh ni nastal v naravi, ampak je ušel iz laboratorija v Wuhanu, ki je eden najsodobnejših na svetu in v katerem dejansko raziskujejo netopirske koronaviruse; točno te, ki naj bi po sedaj uveljavljeni razlagi preko vmesnega člena preskočili na človeka in povzročili … Vsi vemo kaj.

Kitajska je sprva naredila vse, da do preiskave ne bi prišlo, popustila je šele po velikem pritisku mednarodne skupnosti, ki ima jasen interes, da ugotovi brez kančka dvoma, kaj se je zgodilo, da bi lahko preprečili morebitne nadaljnje izbruhe. Seveda je šlo za prvovrstno geopolitično igro. Kitajska je bila pripravljena močno zaostriti odnose z državami, ki so zgolj pozvale k neodvisni preiskavi. Na primer z Avstralijo, ki je sicer njena velika trgovinska partnerica, od koder je močno omejila uvoz kmetijskih pridelkov in izgnala nekaj novinarjev avstralskih medijev.

Pogajanja o načinu preiskave WHO so trajala mesece. Ko so se januarja končno odpravili na Kitajsko, so jim zavrnili izdajo vstopnih vizumov. Ko se je ta "zaplet" razrešil, so jih poslali v dvotedensko karanteno. In tako so na koncu, več kot leto dni po izbruhu epidemije, strokovnjaki na terenu preživeli le dobrih deset dni. Obiskali so tržnico, kjer naj bi virus preskočil na ljudi, pa tudi zloglasni inštitut za virologijo. Ves čas so bili pod budnim nadzorom kitajskih oblasti, prosto se z ljudmi niso smeli pogovarjati. Po zadnjih navedbah niso dobili dostopa do "surovih" podatkov o prvih obolelih pacientih, ki so ključni za raziskavo poteka epidemije.

Kljub temu so zaključki raziskave za Kitajsko stran izredno zadovoljujoči; strokovnjaki so dopustili možnost, da je virus prišel z drugih koncev države (ali celo iz tujine?!) po tako imenovani hladni verigi, na kar so namigovali Kitajci. Kot skrajno neverjetno so zavrnili možnost, da bi ušel iz znanstvenega laboratorija. Obenem so pohvalili odprtost in sodelovanje svojih kitajskih kolegov. Dokončnih sklepov o izvoru virusa in njegovem širjenju ob prvem izbruhu v Wuhanu pa še niso sprejeli.

Neodgovorjeno ostaja tudi vprašanje, ali si bo kak drug kitajski zdravnik ob morebitnem novem izbruhu "nenavadne pljučnice" upal pravočasno opozoriti svoje kolege doma in v tujini.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta