Spoštovana predsednica države, gospa Nataša.
Čestitam h govoru, ki ste ga imeli na državni proslavi. Upam si trditi, da je bil všeč plebiscitarni večini Slovencev. Bili ste spoštljivo kritični in realni, niste sadili rožic, ampak ste nastavili ogledalo vsem. Vprašanje je le, ali so se vsi videli v njem in ali bodo zaradi tega delali drugače – bolje. Ko ste obsojali nacizem in fašizem, je prav, da niste v isti koš dajali komunizma, kot bi nekateri zelo radi slišali. Vi ste ga bili deležni dobrih 20, jaz 45 let. Upam, da sva enakega mišljenja, da nam sploh ni šlo tako slabo, kot rad prikazuje in dokazuje tudi novinar TV Jože Možina. Seveda obžalujem in obsojam vse, kar se je zgodilo predvsem po vojni, to so povojni poboji, montirani procesi, Goli otok in vse, česar ne bi bilo smelo biti. Da so se med vojno dogajale nepravilnosti z ene in druge strani, kot so ovajanja, mučenja, zločini, požigi ipd., ne da je razumljivo, ampak najbrž je bilo malo vojn, če sploh, v katerih ljudje niso doživljali podobnih strahot. Vendar, tako kot je menda rekel Jezus, naj vrže kamen tisti, ki je brez greha, se nam ni treba spraševati, kdo je bil glavni krivec za kalvarijo in morijo med NOB in kdo je sodeloval z okupatorjem in mu pomagal. Propaganda, ki jo vedno siloviteje gonijo podporniki domobrancev, češ da so bili ti osvoboditelji Slovenije med NOB, škodi vsem, najbolj pa današnji mladini, ki je zaradi tega razdvojena in ne ve, komu naj verjame. Menim, da se morajo pravi in predvsem objektivni zgodovinarji čim večkrat oglašati, da jih bo mladina slišala, spoznala in tudi z umom in srcem sprejela pravo resnico. G. Marjan Lačen je pred kratkim v Delu lepo opisal, česa ne smemo Slovenci nikoli pozabiti ter čemu postavljati spomenike: dogajanju v letih 1917–18, ko smo Slovenci postali državotvorni, času NOB in času osamosvojitve. Vsi moramo s srcem spoznati in to iskreno častiti in slaviti, da so to bili prelomni trenutki, brez katerih danes ne bi bili, kar smo. Predvsem mladi nasedajo propagandi, da je Slovenija od časa osamosvojitve.
Ko ste okrcali tako Janšo kot Goloba, tako sem razumel, ker je Janša lani razglasil, da bo 17. maja spominski dan žrtev komunističnega nasilja, Golobova vlada pa ga je letos ukinila, mislim, da je prvi naredil napako Janša, ko je brez širšega soglasja, morda referenduma, praznik uvedel. Ne vidim razloga in ne vem, ali je prav, da bi moral Golob iskati širši konsenz za ukinitev praznika. Najbrž obstajajo napisana pravila, kdo in na kakšen način lahko uvede praznik. Tudi Janševa grožnja z državljansko vojno pred kratkim je eksces brez primere, ki pa bo ostal nekaznovan.
Vaš govor je bil usmerjen predvsem v prihodnost, kar je bilo ob takih priložnostih redko. Lepo ste dejali, da vrednota prihodnosti ne bo imeti več, ampak imeti manj, a boljše. Nagovori vseh na proslavi so bili jasni in vzpodbudni, posebno še znanstvenice, humanitarke in borke za zaščito okolja in narave dr. Jane Goodall, ko je dejala, da posameznik ne more narediti veliko, vsi pa lahko. Kulturni program v nadaljevanju je bil v vseh ozirih enkraten, na najvišjem nivoju, razumljivo sporočilen in tako kot vaš govor usmerjen v prihodnost, zato vse čestitke tudi vsem kreatorjem proslave.
Milan Januška, Slovenj Gradec
