Koronska kriza je pretresla svetovno, evropsko in tudi slovensko gospodarstvo. Ni nam bilo lahko v zadnjih mesecih. Ne bo nam lahko niti v prihodnjih mesecih. Ne samo zaradi skrbi za zdravje, ampak tudi zaradi negotovosti v službi in zaradi omejevanja svobode gibanja, ki ga narekuje nevarni virus.
Zato je ključno, da ukrepe uperimo v dva cilja: a) da podpremo tiste, ki so se v krizi hitro postavili na noge, saj so takšni podjetniki in podjetja najboljše jamstvo za prihodnja delovna mesta, in b) da zavarujemo delovna mesta v nekdaj uspešnih podjetjih, ki jih je kriza potolkla.
Kako to storiti?
Ta hip imamo štiri vrste podjetij. Prva so s krizo pridobila, na primer spletna trgovina. Drugi so tisti, ki so spomladi morali svoje zaposlene vsaj deloma poslati na čakanje, a so se hitro pobrali in zdaj že rastejo. Tretja so pred krizo uspešna podjetja, ki pa jih je ta potolkla. Četrta pa so tista, ki so bila že pred krizo v svoji lastni krizi.
Poglejmo tri primere, ki so resnični in zgovorni.
Kazen za dobro delo
Uspešno slovensko podjetje iz avtomobilske panoge je do epidemije beležilo odlične poslovne rezultate in je hitro raslo. Naročila so po razglasitvi epidemije upadla, zato so morali številni zaposleni na čakanje. Kar je subvencionirala država. A je hkrati predpisala, da bo podjetje te subvencije moralo vrniti, če bo podjetje letos kljub vsemu zaslužilo več kot 90 odstotkov lanskih prihodkov.
Podjetje je v vsem tem času zadržalo inženirje v službi, razvilo nove izdelke, prodajniki pa so z dodatnim trudom v zadnjih mesecih našli nove kupce zunaj avtomobilske industrije. V nekaj mesecih so s skupnimi močmi splavali iz krize. A ker bodo prekoračili omenjeni 90-odstotni prag, bodo po zdajšnjih pravilih morali vračati subvencije, kar pomeni, da bo podjetje - in s tem tudi zaposleni - kaznovano za trud in bo samo moralo kriti stroške čakanja zaposlenih na delo.
Mnogi v Sloveniji bodo seveda rekli, zakaj pa naj ne vrača, če zmore. A to je lažna solidarnost. Če bodo vračali, bo ostalo manj denarja za razvoj in nagrajevanje zaposlenih. Brez tega pa v prihodnje ne bo toliko dobrih delovnih mest, kot bi jih bilo sicer.
Pa še moralno ni. Zakaj bi moral biti nekdo, ki se je res prekomerno trudil in postavil osnove za nadaljnjo rast, kaznovan z vračilom subvencije, četudi res ni imel dela spomladi zaradi višje sile.
Bomo podprli najboljše, ki bodo prinesli več služb in davkov v prihodnje, ali ne?
Prizadeti in pozabljeni
Drugi primer je podjetje iz tako imenovane industrije srečanj. To so organizatorji koncertov, sejmov, poslovnih dogodkov in drugih srečanj, vključno s poslovnimi partnerji, ki s svojimi kreativnimi storitvami in različno opremo soustvarjajo dogodke.
Epidemija jim je povsem spodrezala krila. Čez noč so mnogi izgubili ogromno naročil, nekatera podjetja celo vsa. V tistih prvih mesecih epidemije so bili v tako nezavidljivi situaciji kot gostinci in turistična podjetja. A zdaj niso več v podobni situaciji.
Zdaj gostinci lahko poslujejo v precejšni meri lažje. Prav tako turistična podjetja, pri čemer smo slednje v Sloveniji podprli tudi s turističnim boni. Industrija srečanj pa ni dobila bonov niti drugačne posebne podpore, čeprav še danes lahko le v zelo majhni meri organizira dogodke. Ker tako narekujejo epidemiološke razmere in epidemiološki ukrepi. Koncertov ni, sejmi so ubogi, letalske linije, ki omogočajo poslovni turizem, so zdesetkane …
Protikoronski ukrepi so bili večinoma dobri, hitri in učinkoviti. A čas je, da se tudi podjetjem iz te panoge pomaga. Resda je treba najti pravi način. V SBC smo jih predlagali več, od razširitve možnosti uporabe turističnih bonov tudi na te dogodke, do možnosti, da bi jim država pokrila vsaj desetino lanskih stroškov, da bi lažje preživeli. Njihove rezerve namreč kopnijo, zaposleni se bodo kmalu znašli na ulici.
Višje minimalne plače ali več ljudi brez službe?
Žal je kriza prinesla tudi to dilemo.
Če imam gospodarsko rast, je prav, da minimalna plača raste, ker spodbuja predvsem slabša podjetja k dvigu dodane vrednosti. A v primeru tako hude krize, kot je koronska, bo močan dvig minimalne plače, kakršen bo sledil v primeru zdaj veljavnih pravil s 1. januarjem 2021, povzročil veliko škode.
Socialna varnost se najprej brani z dobro ekonomsko
politiko
Prav najbolj prizadeta uspešna in tudi pred krizo manj uspešna podjetja bodo morala odpuščati. Kar smo ohranjali (delovna mesta) z možnostjo čakanja na delo in skrajšanim delovnim časom, bomo z repom (močnim dvigom minimalne plače) podrli.
SBC - Klub slovenskih podjetnikov ni nikdar tako zelo izpostavljal rasti minimalne plače. Tudi zdaj večina naših članov ne bi imela s tem težav. Toda naši člani vidijo velike težave pri številnih poslovnih partnerjih. Dilema je zelo resna: ali dvignemo minimalno plačo in izgubimo precej delovnih mest ali pa začasno zamrznemo rast minimalne plače in ohranimo precej delovnih mest, ki jih zdaj nujno potrebujemo.
Vsako ohranjeno delovno mesto v Sloveniji je v tej krizi zlata vredno. V zadnji krizi smo že storili napako. Zaradi bistveno višje rasti minimalne plače v največji krizi kot v drugih članicah EU smo dodatno izgubili tisoče delovnih mest. Po oceni Umarja na kratek rok 7000, na dolgi rok pa 18.000. Sredi krize, in to v državi, kjer je zaradi demografije slabo razmerje med aktivnimi in neaktivnimi celo takrat, ko je brezposelnost nizka.
Socialna varnost se najprej brani z dobro ekonomsko politiko. V Sloveniji v zadnjih 30 letih velikokrat nismo pristopili k reševanju izzivov z zdravim razumom.
Pravijo, da gre osel samo enkrat na led. Če se malce poigramo s črnim humorjem, bi lahko rekli, da gre slovenski osel rad večkrat na led.
Bo šel tudi tokrat? Upajmo, da ne in da bo oblast prisluhnila dobronamernim predlogom za čim boljši izhod iz krize. Več ko bo dobrih podjetij in podjetnikov, bolje bo nam vsem.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
