Bistveno pri vpeljavi avtoritarnega režima je, da na ključna mesta v družbenih podsistemih postaviš ljudi, ki so pripravljeni služiti tvojim idejam in izpolnjevati naloge, ki bodo pripeljale do popolne podreditve teh podsistemov ciljem ideologije oziroma vodje. Deloma zaradi izrednih epidemičnih razmer, predvsem pa zaradi povsem odsotne, upogljive in ubogljive ministrice za izobraževanje Simone Kustec, ki je že ob začetku mandata, še bolj vidno pa je to v zadnjih mesecih, vodenje tega resorja povsem prepustila drugim – seveda to nima nobene zveze s tem, da je ženska, preprosto se je zadovoljila s titulo ministrice, ki bo krasila njen življenjepis – se načrt cunamija v vzgoji in izobraževanju temeljito uresničuje in v končnici mandata zajema vse večji krog. Ali kot je brezsramno pred nekaj meseci v čivku napovedal strokovnjak za nacionalno varnost, ki sedi v vladni palači: »Šolstvo je močvirje, ki ga je treba izsušiti.« Kar se v praksi kaže z odstranjevanjem s položajev vseh, ki ne le mislijo s svojo glavo, temveč si drznejo na glas izreči tudi kritične misli na račun oblasti, na njihova mesta pa nastavljaš kimavce. Se direktno vpletaš v razpise za vpise na fakultete in administrativno dvigaš vpisna mesta, ne da bi pri tem poskrbel za dodatne prostore in kader, rušiš avtonomijo univerze, s finančnimi zahtevami zavračaš tuje študente zgolj zato, ker ne prihajajo iz pravih držav, deliš koncesije za študijske programe, po katerih ni potrebe, a ker gre za tvoje prijatelje, poskrbiš, da bodo dobili proračunski denar in na koncu, šibiš javno šolstvo. Ne le z odsotnostjo vizije, ki je že več kot desetletje na tem resorju ni bil sposoben zakoličiti nobeden od ministrov, potem ko se je poslovil Slavko Gaber, temveč tudi tako, da si preko svetov zavodov poskušaš zagotoviti, da bodo javne zavode vodili ravnatelji, ki bodo služili ideologiji nacionalizma in ksenofobije, kot novega cilja vzgoje in izobraževanja. Slednje bo izvedljivo, če bo - kljub začasni urgenci predsednika parlamenta Zorčiča - tudi na plenarni seji koalicija ob asistenci zvestih in priložnostnih podpornikov, uzakonila novi cilj: "vzgajanje in izobraževanje s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah."
Kako odločni so udejanjiti svoje cilje, smo videli na odboru za izobraževanje. Brezsramno in ob evidentnem kršenju dogovorjenih parlamentarnih pravil je tudi koalicijska NSi pripravljena asistirati pri izpolnjevanju začrtanega cilja, samo za to, da bi v prihodnjih mesecih tudi sama z mize dobila še nekaj večjih drobtin; med drugim bi neizživeti vojaček Tonin vojaško akademijo. Zdaj pa so angažirali še del civilne družbe in ob tem v vrtinec svojega boja potegnili zamejskega pisatelja Borisa Pahorja, ki je v nasprotju z njimi, dokazano borec za slovensko kulturo in evropske vrednote, ki so sicer že del šolskega kurikuluma. Da je cilj teh sprememb dejansko politično vplivanje na izbor ravnatelja in s tem na samo politiko vodenja vrtcev in šol pa so najbolj brez zadržkov pokazali v Skupnosti občin Slovenije. V mnenju k predlogu so zapisali, da bi bilo dobro, če bi mandati zastopnikov lokalnih skupnosti v svetih zavodov bili vezani na mandate občinskih svetov. Je lahko cilj, ki ga želijo doseči, še bolj jasno nakazan, kot ga izkazujejo te besede?
Do sedaj so nekatere škodljive poskuse – podaljšanje akreditacij fakultetam in podeljevanje koncesij zasebnim fakultetam v letu 2013 – v takratno dodeljevanje koncesij je bil vpleten isti akter, ki si koncesijo obeta tudi te dni – uspela preprečiti sodišča. Kdo bo škodljive namere podrediti si vzgojo in izobraževanje, od katerih je odvisen razvoj oziroma smer razvoja družbe, preprečil tokrat, ko dobršen del družbe bolj skrbijo palčke v nosovih in maske njihovih sončkov kot premiki, ki se dogajajo v izobraževanju? Stroka sama ne more obraniti resorja in varovalk, ki omogočajo strokovnost in ideološko nevtralnost, na kar je pred parlamentarnim dogajanjem opozoril tudi univerzitetni profesor Damijan Štefanc, rekoč, da je bilo šolstvo eden redkih podsistemov, ki še ni podlegel politizaciji, tako zaradi glasnih opozoril stroke kot tudi varovalk, ki so vgrajene, da do tega ne bi prihajalo. Zdaj je nedvoumeno jasno, da so se lotili odstranjevanja varovalk.
Že res, da so tudi v vzgoji in izobraževanju številne pomanjkljivosti in problemi, ki bi se jih bilo treba lotiti temeljito razreševati. A ne na način, kot si ga zamišljajo vladajači, zato če se velikemu delu družbe ne bo prižgal alarm, da se zavaruje šolski sistem, ki je že tako prizadet zaradi pasivnosti tistih, ki bi morali delati v njegovo dobro, bomo dejansko potrebovali Marijo Terezijo, ki bo posledice še dolgo časa odpravljala in nas ponovno usmerila na pot razvoja in ambicij, s katerimi želimo konkurirati državam, z najboljšimi izobraževalnimi sistemi. In pri tem ne gre pozabiti, da je izobraževanje le eden od družbenih podsistemov. Targetirani so tako rekoč vsi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
