Pogled izza meje: Država v maskah, vsi, dosledno

V ponedeljek sem šel z ženo v market po tedenske nakupe. Seveda sva imela masko. Vsi, ki sva jih videla, so imeli masko. Tudi karabinjer, ki je stal v bližini vrat. Kaj je počel, bo kdo vprašal. Tega seveda nisem vedel, pa tudi pobaral ga nisem. Ampak nedvomno je bil tja poslan; dokaz, da je država prisotna, da opozarja, da je stanje resno, da gre za varnost slehernega državljana, da je maska nujen pripomoček. Pozor, zapisal sem, da je država prisotna, ne vlada. In dejstvo je, da vsi policisti, vojaki, finančni policisti pa tudi skoraj vsi politiki, začenši s predsednikom republike, vedno in dosledno nosijo masko. Tudi na prostem. Tudi v tistem času, ko to ni bilo obvezno za vse.

(Ob koncu prejšnjega tedna sem peljal avto na servis v predmestje Ljubljane. Počakati sem moral slabi dve uri. Sedel sem v lokal v neposredni bližini, na dvorišče, z masko. Bil sem edini gost z masko. Mimo je prikorakal vod vojakov, vsi brez maske. Potem sta prišla dva avtomobila policistov, pet jih je bilo, ustavili so se za kavo. Vsi brez maske. Saj tudi ministrica je bila na slavju, kjer je bilo veliko povabljenih, vsi dosledno brez maske. In državljan se sprašuje, če država ne nosi maske, zakaj naj bi jo nosili državljani. Upravičeno. Na Irskem je zaradi takega početja odstopil evropski komisar, verjetno najbolje plačan politični funkcionar irske republike. Pa še opravičil se je.)

Zadnji ukrep za preprečevanje koronavirusa, ki ga je v torek sprejela italijanska vlada in je začel veljati v sredo, postavlja italijanske državljane pred njihovo lastno odgovornost. V torek so zabeležili 5901 okužbo, 41 ljudi je umrlo. Premier Giuseppe Conte se je v torek pojavil na tiskovki in napovedal ukrepe, ki jih vsebuje nova odločba. Maska je obvezna tudi na prostem, razen če ni nikogar blizu. Javni lokali se bodo zapirali opolnoči, od 22. ure dalje ne bodo smeli več točiti alkohola, gostje se ne bodo smeli zadrževati pred lokali. Šole ostajajo odprte, s tem da so učenci v karanteni v razredih s tudi eno samo okužbo, ampak okužb v šolah ni veliko; nakupili so 2,5 milijona novih klopi, ker se bile klopi v številnih šolah dvosedežne, zdaj pa so jih namestili na razdaljo. Ukinjeni so šolski izleti. Težave so z javnimi prevozi, avtobusi (v njih so maske obvezne, in že se je zgodilo, da je šofer poklical policijo, ker si potnik ni hotel nadeti maske) so prenatrpani in vlada ne ve, kako naj se tega loti, pa tega ne prikriva. V kinodvoranah in gledališčih je število gledalcev omejeno na največ 200. Prepovedan je rekreativni šport, amaterski šport je dovoljen pod določenimi pogoji, tribune so lahko le 15-odstotno zasedene, vendar z največ tisoč gledalci, tudi v prvi nogometni ligi. Sicer pa je šport v vrtincu virusa: veliko nogometašev prve lige, tudi Cristiano Ronaldo, je okuženih, zaradi okužb je odstopilo nekaj ekip kolesarske dirke po Italiji.

Bolnišnice se polnijo, tudi oddelki za intenzivno nego, ampak od pomladi je Italija to zdravstvo okrepila. So pa še vedno težave z brisi. Dovolj jih je, so brezplačni, ampak še zlasti v velikih mestih zdravstvena služba ni kos navalu. V Rimu, kjer je urejen drive-in, so ljudje v avtomobilih čakali tudi osem ur. Bilo je nekaj nerganja, pritoževanja, ampak za Italijane neverjetno vse urejeno, brez kričanja, prerekanja.

Vse to so ukrepi. Potem pa so nasveti. Conte je tu odigral vlogo dobrega očeta. Pozval je prebivalce, naj na domu ne prirejajo zabav za več kot šest ljudi, poroke, krsti, birme in druga slavja naj bodo omejeni na največ 30 ljudi. Nihče tega ne bo nadziral, nikomur ne bodo poslali policista v hišo, da preveri, ali jih je na zabavi res samo šest ali morda sedem, država torej ni policaj, je predvsem svetovalec. Ne samo to, Conte poziva vse, ki lahko to počnejo, naj raje delajo od doma. In opozarja na odgovornost. Ukrepa pa tam, kjer je treba. V nedeljo je bila v Rimu manifestacija tistih, ki zanikajo obstoj virusa. Ni bila zelo množična. Policija je oglobila vse, ki niso nosili maske.

Opozicija očita vladi, da je naredila premalo, da ukrepi povzročajo zmedo, vendar že dolgo ne trdi več, da so ukrepi prestrogi. Italijani z zaskrbljenostjo sledijo dogajanjem v drugih državah, Trumpu in njegovim dogodivščinam pa seveda Angležem, Francozom in Špancem, državam, kjer so dnevne številke novih okužb štirikrat višje kot v Italiji. Zato opozicija dviga ceno, češ, več pomoči bi potrebovali trgovci, gostilničarji, mali podjetniki. Matteo Salvini je razumel, da so ljudje zaradi virusa zaskrbljeni, in se ne gre več skeptika. Kot se tega ne gredo niti mediji, niti dnevniki, ki sodijo v politični krog opozicije.

Nihče pa v tem trenutku ne zahteva popolnega zaprtja vseh dejavnosti; to bi bila previsoka cena. Že tako in tako so predvidevanja italijanskega BDP minus devet odstotkov, proizvodnja se torej ne sme ustaviti. Seveda šlamparije ne manjka. Dolge vrste, klicni centri, ki ne odgovarjajo na telefon, pozivi, naj se ljudje cepijo proti gripi, cepiv pa ni dovolj. Vse to obstaja in polni televizijske dnevnike in strani časopisov. Ampak to je Italija, gre za normalno neurejenost, ki ji tudi covid ni kos. Z razliko, da je tokrat hudovanja manj kot običajno, ker ljudje, pa čeprav podzavestno, priznavajo državi, da po svojih močeh skrbi za njihovo zdravje. Ker predsednik republike vedno nosi masko, nosi pa jo tudi karabinjer pred marketom, ki prihajajoče kupce prijazno pozdravlja.