Aktualna zgodba Novaka Đokovića ni črno-bela. Ni kriv samo Đoković. Nedolžen pa tudi ne. Prav tako niso krive zgolj avstralske oblasti. Nedolžne pa prav tako ne.
Vsi, ki smo se cepili in ki se zavedamo, da je na tem planetu treba sobivati s preostalimi skoraj osmimi milijardami ljudi, bi si ob Đokovićevi avstralski kalvariji lahko rekli, kar pravi tudi njegov španski teniški kolega Rafael Nadal: "Vedel je, kakšni so pogoji za vstop v Avstralijo. Lahko bi se cepil in se izognil težavam."
Čistost njegovega telesa
Tisti, ki zagovarjate čistost svojega telesa, brez cepiva proti covidu - kar je bojda tudi Noletovo prepričanje -, ste verjetno na njegovi strani. Organizatorji so ga povabili. Dve neodvisni komisiji sta mu kot zdravstveni izjemi dali dovoljenje oziroma izdali neki vizum. Poleg tega je vrhunski športnik. Številka ena svetovnega tenisa. Boriti se hoče za deseto lovoriko na Australian Opnu in rekordno, enaindvajseto zmago na grand slam turnirjih. Le kdo je lahko tako brezsrčen, da mu iz administrativnih razlogov prepreči boj za zgodovinske dosežke?
Do česa lahko pripelje ena sama, v resnici banalna ali mogoče trmasta, nepotrebna odločitev? Če kdo, bi moral športnik njegovega kova vedeti, kaj pomenijo pravila v športu. Kaj pomenijo enaki pogoji za vse. Avt je avt, prestop je prestop, mreža je mreža. Za vse enako. O tem se ne pogaja. Še posebej, odkar je na voljo ostro oko kamere.
Adria Tour
Poglejmo v predpreteklo leto, kar je pomembno za časovno razumevanje vsega, kar lahko preberemo ali slišimo o nezaslišanem stanju in statusu Novaka Đokovića, ki so ga Avstralci v četrtek strpali v karantenski hotel za tujce.
Predlani se je Đoković nameraval udeležiti serije turnirjev Adria Tour. Mnogi so temu nasprotovali, saj stanje pandemije ni bilo obetavno. Pozneje se je izkazalo, da na teh turnirjih tudi ni bilo v zadostni meri poskrbljeno za zdravstveno varnost. Veliko je bilo tudi veseljačenja. Tako se je že na prvem turnirju okužil srbski igralec Viktor Troicki, na drugem, v Zadru, pa poleg Đokovića še dva igralca ter dva člana ekip in tudi Noletova žena Jelena. Turnirja, ki bi morala biti še v Sarajevu in Banjaluki, sta bila zato tudi odpovedana, že prej pa so se zaradi omejitve števila gledalcev turnirju odrekli v Portorožu.
Nole se ni želel testirati v Zadru. Test je opravil v Beogradu in potrdil svoj pozitivni status. Kot je sporočil, ni imel težav. Mediji so o tem pisali 23. junija 2020. Da na teh turnirjih niso ravnali v skladu z zdravstvenimi priporočili in da Nole rad dela po svoje, mimo pravil, tudi ni ostalo skrito.
Junija 2020 in/ali decembra 2021?
Nole je torej - kot je sam javno priznal - korono prebolel junija 2020. Zato po nobenem kriteriju ne velja več za prebolevnika, saj je od tega že več kot leto in pol. Za pogoje vstopa v Avstralijo je vedel ves čas. Mediji in druge javnosti so se nenehno spraševali, ali se je cepil ali ne. On pa je bil pomenljivo tiho. Želje, da bi nastopil v Melbournu, niti ni javno komuniciral. Jasno pa je bilo, da bi se za to moral cepiti. Bi mu cepivo lahko škodilo in je s pomočjo zdravnika prav tu poiskal izgovor za izjemo? Odgovorite si sami, da se ne bomo razdvajali še glede Đokovića.
Če kdo, bi moral športnik njegovega kova vedeti, kaj pomenijo pravila v športu. Kaj pomenijo enaki pogoji za vse. Avt je avt, prestop je prestop, mreža je mreža
A glej ga zlomka! Konec tedna smo prebrali čisto svežo novico, da je Đoković zbolel za covidom še enkrat - in to decembra 2021, kar bi pomenilo, da je kot prebolevnik upravičeno necepljena izjema. Toda prav v času, ko naj bi že drugič preboleval korono, je v Srbiji javno nastopal, občudoval poštno znamko njemu v čast, delil pokale na teniškem turnirju in tako dalje. Brez maske, brez karantene. Tudi na to si odgovorite sami, da ne bomo še bolj razdvojeni.
Kaj pa Avstralci?
Organizatorji turnirja v Melbournu, ki so mu izdali potrdilo o posebni zdravstveni izjemi, in zvezna dežela Viktorija, ki temu očitno ni ugovarjala, so predvsem hoteli zagotoviti vrhunski, zanimiv, morda zgodovinski turnir. Đokovićeva zmaga bi bil seveda globalni medijski ognjemet.
A očitno je, da njihovo ravnanje ni bilo v skladu s pravili, ukrepi in odloki, ki veljajo na federalni ravni. To je past teh zveznih državnih ureditev, kjer so lokalni zakoni lahko v neskladju z državnimi, ki pa so praviloma nad lokalnimi. Drugače si namreč ne moremo razlagati dejstva, da so avstralske oblasti Đokovića ustavile že na meji, ga več ur zadrževale na letališču, nato pa sporočile, da ni predložil ustreznih dokazil o izpolnjevanju pogojev za vstop. Grozila mu je celo takojšnja deportacija, a so njegovi odvetniki še pravi čas vložili pritožbo, tako da se je v ponedeljek zagovarjal pred sodniki in jim pojasnil svoj status in okoliščine za vstop kot izjema.
Kakšen je kriterij zvezdništva?
Bi Đokovića morali obravnavati drugače kot navadne smrtnike? Navsezadnje je zvezdnik, športnik svetovnega formata. Organizatorji in zvezna država Viktorija so vsekakor ga. A za federalne oblasti zvezdništvo očitno ni vstopnica. Tam veljajo za vse enaka pravila. Vsaj morala bi. Sploh pa, kakšen je kriterij zvezdništva? Koliko medalj, golov, turnirjev, oskarjev, všečkov, sledilcev, milijonov je treba dobiti, dati, imeti, da si zvezdnik?
Zgodba je tudi politična, saj sta tako srbski predsednik Vučić kot predsednica vlade Brnabićeva že javno opljuvala ravnanje avstralskih oblasti. V Beogradu se po novinarski konferenci Noletovih staršev zbirajo njegovi privrženci in zahtevajo njegovo izpustitev, predvsem pa udeležbo na turnirju. Nole je Srbija in Srbija je Nole. Srbski izseljenci v Avstraliji plešejo kólo in protestirajo srbski izseljenci, Nole pa jim skozi zaprto okno kaže simbol srca.
Med Srbijo in Avstralijo
Avstralci pa razmišljajo drugače. Odločitev, da bi Đokoviću dovolili nastopiti kot zdravstveni izjemi, jih je razjezila. Za Avstralce je to neprijetno sporočilo za vse, ki se potrpežljivo držijo ukrepov proti širjenju korone. Dve leti so tako ali drugače zaprti in so že siti vsega. In potem pride Nole. Pravijo, da bodo bojkotirali turnir, če mu bodo dovolili igrati.
Med Srbijo in Avstralijo ni več tako, kot je bilo, četudi avstralski premier zatrjuje, da sta državi v prijateljskih odnosih. Čez nekaj mesecev bodo v deželi tam spodaj volitve, zato premier ne želi razočarati volivcev. Večina pa očitno ni naklonjena takim izjemam. Težka naloga za odločevalce, še težje pričakovanje za Đokovićeve privržence, najtežje zanj.
V ponedeljek se je zgodba začela razpletati (avstralsko sodišče je odločilo v prid srbskemu tenisaču, morebitni novi zasuki v primeru Đoković pa do sklepa redakcije niso bili znani, op.ur.). Đokovič bi do takrat lahko že pet dni v miru treniral, se prilagajal avstralskemu poletju, bival v vili, ki si jo je najel za turnir, jedel primerno hrano za športnika njegove ravni. In se tudi psihično pripravil na zgodovinsko zmago. Če bi se cepil.
Majhen korak zanj, velik za globalno sporočilo pri obvladovanju pandemije. Če je zvezdnik, je tudi vzornik.
* Kolumna je že bila objavljena na Fokuspokusu.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
